
Irska zakonodaja je objavljena v elektronskem irskem registru predpisov (eISB), ki ga pripravlja in posodablja urad državnega tožilca.
Uporabniki lahko iščejo zakonodajne akte v zbirki elektronskega registra predpisov, ki vsebuje:
Akti so objavljeni v obliki, v kateri so bili sprejeti. Za nekatera zakonodajna področja se občasno pripravijo pravno zavezujoča prečiščena besedila, denimo prečiščeno zakonodajno besedilo zakona o davku na dodano vrednost 2010 (31/2010).
Uradne različice aktov parlamenta in podzakonskih aktov so tiskane različice, ki jih objavlja urad za publikacije.
Irska je parlamentarna demokracija. Irski parlament (Oireachtas) ima predsednika in dva doma: Dáil Éireann (predstavniški dom) in Seanad Éireann (senat), katerih funkcije in pristojnosti izhajajo iz irske ustave z dne 1. julija 1937.
Zakonodaja zajema primarno zakonodajo, tj. zakone, ki jih sprejmeta predstavniški dom in senat ter podpiše predsednik, in sekundarno zakonodajo (uredbe, navodila, odredbe itd.), sprejeto v okviru pristojnosti zakonov.
Irski parlament Oireachtas ima izključno pristojnost za sprejemanje zakonov, pri tem pa mora v skladu z ustavo upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji.
Zakonodajne predloge za vse akte parlamenta pripravita predstavniški dom ali senat. Predlogi zakonov, namenjenih za vse državljane, so javni predlogi (Public Bills), predlogi zakonov, ki se pripravijo na pobudo lokalnih organov in zasebnih organizacij ali posameznikov in so v njihovem interesu, pa se imenujejo zasebni predlogi zakonov (Private Bills). Ti slednji so zelo redki in za njih veljajo ločeni postopki.
Sprejemanje sekundarne zakonodaje v obliki podzakonskih aktov ureja zakon o podzakonskih aktih iz leta 1947. Irska zakonodaja pozna pet glavnih vrst podzakonskih aktov, in sicer odredbe, uredbe, navodila, pravilnike in programe.
Podzakonski akti imajo zelo različne naloge. Ne sprejme jih irski parlament, temveč jih lahko v zvezi z vsakdanjimi zadevami, povezanimi z izvajanjem primarne zakonodaje, sprejemajo posamezniki in organi, ki so za to ustrezno pooblaščeni.
Podzakonski akti se denimo uporabljajo za izvajanje evropskih direktiv, določajo pa tudi dneve zasedanj posameznih okrajnih sodišč in prenos pristojnosti ministrov. Podzakonske akte lahko s posebnimi akti sprejemajo določena vladna ministrstva in drugi državni organi. Vsako leto jih sprejmejo več sto.
Seznam zakonodajnih aktov uporabnikom omogoča, da najdejo podatek o tem, ali je bil posamezni akt po sprejetju kakor koli spremenjen. Pripravlja ga komisija za zakonodajno reformo (Law Reform Commission), objavljen pa je na spletišču eISB.
Iskanje po več državah hkrati.