This page was last modified on 2 September 2016, at 11:22.

Slovenija:Višje šolstvo in visoko šolstvo

Iz Eurydice

This is the approved revision of this page, as well as being the most recent.
Skoči na: navigacija, iskanje

Pregled vsebine Slovenija

Contents

Slovenija:Politično, družbeno in ekonomsko ozadje ter trendi razvoja

Slovenija:Zgodovina

Slovenija:Najpomembnejši organi izvršne in zakonodajne oblasti

Slovenija:Prebivalstvo: demografsko stanje, jeziki in veroizpovedi

Slovenija:Politično in ekonomsko stanje

Slovenija:Organizacija in vodenje

Slovenija:Temeljna načela in nacionalne politike

Slovenija:Strategija vseživljenjskega učenja

Slovenija:Organizacija in struktura sistema vzgoje in izobraževanja

Slovenija:Organizacija zasebne vzgoje in izobraževanja

Slovenija:Nacionalno ogrodje kvalifikacij

Slovenija:Upravljanje in vodenje na ravni države

Slovenija:Upravljanje in vodenje na lokalni in institucionalni ravni

Slovenija:Statistika

Slovenija:Financiranje vzgoje in izobraževanja

Slovenija:Financiranje predšolske vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva

Slovenija:Financiranje višjega in visokega šolstva

Slovenija:Financiranje izobraževanja in usposabljanja odraslih

Slovenija:Predšolska vzgoja in varstvo

Slovenija:Organizacija predšolske vzgoje

Slovenija:Poučevanje in učenje v predšolski vzgoji

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v predšolski vzgoji

Slovenija:Druge organizacijske oblike in alternativna predšolska vzgoja

Slovenija:Osnovnošolsko izobraževanje

Slovenija:Organizacija osnovnošolskega izobraževanja

Slovenija:Poučevanje in učenje v osnovnošolskem izobraževanju

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v osnovnošolskem izobraževanju

Slovenija:Druge organizacijske oblike in alternativno osnovnošolsko izobraževanje

Slovenija:Srednješolsko izobraževanje

Slovenija:Organizacija srednješolskega izobraževanja

Slovenija:Poučevanje in učenje v srednješolskem izobraževanju

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v srednješolskem izobraževanju

Slovenija:Organizacija srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja

Slovenija:Poučevanje in učenje v srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v srednjem strokovnem in tehniškem izobraževanju

Slovenija:Organizacija srednjega poklicnega izobraževanja

Slovenija:Poučevanje in učenje v srednjem poklicnem izobraževanju

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v srednjem poklicnem izobraževanju

Slovenija:Organizacija posrednješolskega neterciarnega izobraževanja

Slovenija:Poučevanje in učenje v posrednješolskem netercirarnem izobraževanju

Slovenija:Preverjanje in ocenjevanje v posrednješolskem neterciarnem izobraževanju

Slovenija:Višje šolstvo in visoko šolstvo

Slovenija:Vrste višješolskih in visokošolskih izobraževalnih zavodov

Slovenija:Višješolsko izobraževanje in programi prve stopnje

Slovenija:Programi prve stopnje

Slovenija:Višješolsko izobraževanje

Slovenija:Programi druge stopnje

Slovenija:Programi z nestopenjsko strukturo

Slovenija:Programi tretje stopnje

Slovenija:Izobraževanje in usposabljanje odraslih

Slovenija:Porazdelitev odgovornosti

Slovenija:Usmeritve in trenutne politične prednostne naloge

Slovenija:Najpomembnejši izvajalci

Slovenija:Najpomembnejše oblike

Slovenija:Priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja

Slovenija:Pedagoško osebje

Slovenija:Začetno izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev

Slovenija:Delovne razmere vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih in šolah

Slovenija:Profesionalni razvoj vzgojiteljev in učiteljev

Slovenija:Začetno izobraževanje akademskega osebja v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Delovne razmere akademskega osebja v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Profesionalni razvoj akademskega osebja v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Začetno izobraževanje andragoškega osebja

Slovenija:Delovne razmere andragoškega osebja

Slovenija:Profesionalni razvoj andragoškega osebja

Slovenija:Vodstveno in drugo pedagoško osebje

Slovenija:Vodstveno osebje v vrtcih in šolah

Slovenija:Osebje za nadzor in spremljanje kakovosti vrtcev in šol

Slovenija:Svetovalni delavci v vrtcih in šolah

Slovenija:Drugo strokovno osebje v vrtcih in šolah

Slovenija:Vodstveno osebje v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Drugo strokovno osebje v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Vodstveno osebje v izobraževanju odraslih

Slovenija:Drugo strokovno osebje v izobraževanju odraslih

Slovenija:Zagotavljanje kakovosti

Slovenija:Zagotavljanje kakovosti v predšolski vzgoji, osnovnem in srednjem šolstvu

Slovenija:Zagotavljanje kakovosti v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju odraslih

Slovenija:Svetovanje in usmerjanje v vzgoji in izobraževanju

Slovenija:Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v večinskih vrtcih in šolah

Slovenija:Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v posebnih šolah in zavodih

Slovenija:Oblike pomoči otrokom, učencem in dijakom

Slovenija:Svetovanje in usmerjanje v vrtcih in šolah

Slovenija:Oblike pomoči študentom

Slovenija:Svetovanje in usmerjanje v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Oblike pomoči udeležencem izobraževanja odraslih

Slovenija:Svetovanje in usmerjanje za vseživljenjsko učenje

Slovenija:Mobilnost in internacionalizacija

Slovenija:Mobilnost v predšolski vzgoji, osnovnem in srednjem šolstvu

Slovenija:Mobilnost v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Mobilnost v izobraževanju odraslih

Slovenija:Druge razsežnosti internacionalizacije v predšolski vzgoji, osnovnem in srednjem šolstvu

Slovenija:Druge razsežnosti internacionalizacije v višjem in visokem šolstvu

Slovenija:Druge razsežnosti internacionalizacije v izobraževanju odraslih

Slovenija:Bilateralni sporazumi in širše mednarodno sodelovanje

Slovenija:Reforme in razvojne usmeritve

Slovenija:Reforme predšolske vzgoje in varstva

Slovenija:Reforme osnovnošolskega in gimnazijskega izobraževanja

Slovenija:Reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih

Slovenija:Reforme višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja

Slovenija:Reforme povezane s prečnimi kompetencami in zaposljivostjo

Slovenija:Evropska razsežnost

Slovenija:Zakonodaja

Slovenija:Institucije

Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Za obe področji je od leta 2012 pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Oba podsistema terciarnega izobraževanja sta med seboj povezana. Diplomanti višješolskega izobraževanja lahko prehajajo v višji letnik visokošolskega. Po sklepu Strokovnega sveta za visoko šolstvo je to praviloma v drugi letnik visokega strokovnega izobraževanja. Odločitev o tem je v pristojnosti visokih strokovnih šol in fakultet. Orodja za večjo preglednost izobraževanja (kreditni sistem vrednotenja študijskih obveznosti, priloga k diplomi in sistem kakovosti, v okviru katerega je tudi sistem zunanje evalvacije) so uveljavljeni v celotnem terciarnem izobraževanju.

Višješolsko izobraževanje

Višješolsko izobraževanje v Sloveniji ureja Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (2004 in 2013). Izvajajo ga javne in zasebne višje strokovne šole. Praktično naravnani študijski programi trajajo dve leti, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Študentom omogočajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi, ki jih na predlog Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) sprejme minister, pristojen za delo. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, načrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov.

Razvoj višjega strokovnega izobraževanja je tudi v Sloveniji vse bolj povezan z mednarodnim okoljem, na njegov razvoj najbolj vpliva bolonjski proces (od 1999) in Kobenhavenska deklaracija (2002). Za uveljavljanje prostega pretoka oseb in priznavanje poklicnih kvalifikacij v državah EU je v zakonu izrecno zapisano, da morajo biti poklicni standardi in študijski programi evropsko primerljivi. Pristojni organi spodbujajo tudi razvoj skupnih študijskih programov in programov za izpopolnjevanje oziroma vseživljenjsko učenje. V letu 2016 je pristojni strokovni svet v soglasju z ministrico za izobraževanje dopolnil Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov, kar bo omogočilo razvoj programov za izpopolnjevanje oziroma specializacijo, ki ne bodo dali nove stopnje izobrazbe, ampak bodo omogočali poglabljanje in razširjanje poklicnih kompetenc.

Visokošolsko izobraževanje

Visoko šolstvo v Sloveniji ureja Zakon o visokem šolstvu. Študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in drugih visokošolskih zavodih in poteka na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah. Zasebne fakultete in umetniške akademije ter javne in zasebne visoke strokovne šole se lahko ustanovijo tudi kot samostojni visokošolski zavodi. Ti se lahko združujejo v skupnost visokošolskih zavodov. Pod posebnimi pogoji je dovoljena tudi ustanovitev mednarodne zveze univerz.

Glavne naloge visokošolskih zavodov – znanstveno razvojno raziskovanje in izobraževanje – so določene z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja pa se določijo z nacionalnim programom visokega šolstva. Sprejme ga Državni zbor. Pri njegovi pripravi sodelujejo visokošolski partnerji, Strokovni svet RS za visoko šolstvo in Svet za znanost in tehnologijo RS.

V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2001–2020, ki jo je Državni zbor sprejel maja 2011, so glavni cilji kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost, internacionalizacija, diverzifikacija študijske strukture, izdatnejše financiranje visokega šolstva, še posebej pa:

  • na novo opredeliti vrste visokošolskih institucij in pogoje za njihovo ustanavljanje ter delovanje,
  • v novi ureditvi visokošolskih institucij omogočiti avtonomno odločanje o notranji organizacijski strukturi,
  • vzpostaviti sistem notranje organiziranosti univerz, ki bo spodbujal sodelovanje oddelkov in/ali članic ter omogočal večje število interdisciplinarnih in multidisciplinarnih programov,
  • zagotoviti primerne pogoje za ločeno izvajanje univerzitetnega in strokovnega visokošolskega študija,
  • zmanjšati število študijskih programov in omogočiti večjo izbirnost vsebin,
  • posodobiti sistem habilitacij – zmanjšati število področij habilitacij,
  • urediti delovne obremenitve, plačilo in prehajanje osebja,
  • izboljšati sodelovanje visokošolskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi,
  • izboljšati sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom.

Noveli Zakona o visokem šolstvu iz let 2004 in 2006 predstavljata pravni okvir za vpeljavo tristopenjskega visokošolskega sistema, ki sledi ciljem bolonjskega procesa in ciljem vzpostavitve skupnega evropskega visokošolskega prostora. Študijski programi prve stopnje so univerzitetni in visokošolski strokovni. Študijski programi druge stopnje so magistrski študijski programi (magisterij stroke). Enoviti magistrski študijski programi, ki vodijo neposredno do magisterija, se oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU ali s posebnimi predpisi RS. Na tretji stopnji so doktorski študijski programi. Na vseh treh stopnjah so mogoči tudi skupni študijski programi. Kot obliko vseživljenjskega učenja visokošolski zavodi lahko oblikujejo, akreditirajo in izvajajo študijske programe za izpopolnjevanje. Kreditni sistem študija (ECTS) se obvezno uvaja od leta 2002 naprej.

Univerze, fakultete in umetniške akademije lahko izvajajo vse vrste študijskih programov. Visoke strokovne šole praviloma izvajajo prvostopenjske visokošolske strokovne študijske programe, ob izpolnjevanju posebnih pogojev pa tudi študijske programe druge stopnje. Vpisni pogoji so okvirno določeni z zakonom, natančneje pa se določijo s posameznim študijskim programom. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je mogoča prehodnost med študijskimi programi iste stopnje. Diplomanti si pridobijo diplomo in strokovni ali znanstveni naslov, določen v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. Skupaj z diplomo se od leta 2001/2002 izdaja tudi priloga k diplomi, od 2007 se diplomantom izdaja brezplačno v slovenskem jeziku in v enem od uradnih jezikov EU.

Študij je organiziran kot redni ali izredni. Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra. Organiziranost študija natančneje določijo visokošolski zavodi sami, in sicer s študijskim koledarjem. Študijsko leto je navadno razdeljeno v dva semestra s po 15 delovnimi tedni, glavna izpitna obdobja pa so tri. Učni jezik na visokošolskih zavodih je slovenski. Pod pogoji, določenimi z zakonom in s statutom, lahko visokošolski zavod izvaja študijske programe ali njihove dele tudi v tujem jeziku.

Kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov se zagotavlja z akreditacijskimi postopki ter notranjo in zunanjo evalvacijo. Za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov je bil od leta 1994 do leta 2010 pristojen Svet RS za visoko šolstvo, od leta 2006 naprej tudi za prostovoljne zunanje evalvacije. Spomladi 2010 je bila za te naloge ustanovljena Nacionalna agencija RS za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). Notranja evalvacija je še naprej odgovornost visokošolskih zavodov.

V Sloveniji se v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja priznava tudi v tujini končano izobraževanje.