De Europese procedure voor geringe vorderingen is voor de partijen beschikbaar als alternatief voor de bestaande procedures waarin het recht van de lidstaten voorziet. Een in de Europese procedure voor geringe vorderingen gegeven beslissing wordt in een andere lidstaat erkend en ten uitvoer gelegd zonder dat een uitvoerbaarverklaring nodig is, en zonder dat de mogelijkheid van verzet tegen de erkenning openstaat.

Voor de procedure voor geringe vorderingen zijn standaardformulieren opgesteld, die hier in alle talen beschikbaar zijn. Om de procedure te starten, moet formulier A worden ingevuld. Alle relevante stukken ter staving, zoals ontvangstbewijzen en facturen, moeten bij het formulier worden gevoegd.

Formulier A moet worden toegezonden aan het bevoegde gerecht. Wanneer het gerecht het vorderingsformulier ontvangt, vult het zijn deel van het antwoordformulier in. Binnen 14 dagen na ontvangst van het vorderingsformulier wordt een afschrift ervan, tezamen met het antwoordformulier door het gerecht aan de verweerder betekend of ter kennis van de verweerder gebracht. De verweerder dient binnen 30 dagen te antwoorden door zijn deel van het antwoordformulier in te vullen. Het gerecht zendt een afschrift van een eventueel antwoord van de verweerder binnen 14 dagen toe aan de eiser.

Binnen 30 dagen na ontvangst van het (eventuele) antwoord van de verweerder geeft het gerecht een beslissing over de geringe vordering, verzoekt het de partijen om schriftelijk nadere gegevens te verstrekken, of roept het de partijen op voor een mondelinge behandeling. Het is niet nodig zich bij een eventuele mondelinge behandeling door een advocaat te laten vertegenwoordigen en wanneer de rechtbank over de nodige uitrusting beschikt, moet de behandeling via tele- of videoconferentie plaatsvinden.

Aan de hand van het door het gerecht verstrekte certificaat (dat mogelijkerwijs moet worden vertaald in de taal van de andere lidstaat) en een afschrift van de beslissing, is de beslissing uitvoerbaar in alle andere lidstaten van de Europese Unie, zonder verdere formaliteiten. De tenuitvoerlegging in een andere lidstaat kan uitsluitend worden geweigerd wanneer de beslissing onverenigbaar is met een andere beslissing in de andere lidstaat met betrekking tot dezelfde partijen. De tenuitvoerlegging vindt plaats volgens de nationale regels en procedures van de lidstaat waar de beslissing ten uitvoer wordt gelegd.

Links

Verordening (EG) nr. 861/2007 - geconsolideerde versie van 14 juni 2017  (2062 Kb) 

Gebruikershandleiding bij de Europese procedure voor geringe vorderingen  (1825 Kb) 

Praktische handleiding voor de toepassing van de Europese procedure voor geringe vorderingen  (2063 Kb) 

Infografiek voor consumenten   (102 Kb) 

Folder voor juristen  (552 Kb) 

Folder voor bedrijven  (231 Kb) 

Onlinehulp: Informatie over de Europese procedure voor geringe vorderingen

Geringe vorderingen – kennisgevingen door de lidstaten en een zoekfunctie voor het vinden van de bevoegde (gerechtelijke) instantie(s)

Klik op een van de vlaggen voor landspecifieke informatie.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Belgijsko pravo ne pozna posebnega postopka za spore majhne vrednosti, obstaja pa skrajšani postopek za plačilni nalog (procédure sommaire d’injonction de payer/summiere rechtspleging om betaling te bevelen) ‒ glej ločena pojasnila.

Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Uporablja se postopek splošnega prava, ki je zelo preprost.

Običajni postopek obsega naslednje faze:

• sodni poziv (citation/dagvaardiging) z obvestilom sodnega izvršitelja (exploit d’huissier/deurwaardersexploot);
• izmenjava pisnih utemeljitev, sprejetje ugotovitev (conclusions/conclusies);
• obravnava (zaključni govor odvetnikov (plaidoirie/pleidooi)) in zaključek razprav;
• sodba.

Načeloma poenostavitev ni, čeprav se nekatere zadeve ne vložijo s sodnim pozivom, ampak z vlogo inter partes (requête contradictoire/verzoekschrift op tegenspraak) (členi 1034a to 1034e belgijskega sodnega zakonika (Code judiciaire/Gerechtelijk Wetboek)). Primer spora, ki vključuje vlogo inter partes, je spor zaradi najemnine. Člen 1344a sodnega zakonika določa, da se na podlagi določb o zakupu vsaka zadeva v zvezi z najemom nepremičnine lahko vloži s pisno vlogo na sodnem tajništvu (greffe/griffie) mirovnega sodišča (justice de paix/vredegerecht).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

1.2 Uporaba postopka

1.3 Obrazci

1.4 Pomoč

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

1.6 Pisni postopek

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

1.9 Možnost pritožbe

Povezave

Zakonodaja, ki ureja skrajšani postopek za plačilni nalog: spletno mesto Service public fédéral Justice / Federale Overheidsdienst Justitie:

• kliknite „Législation belge“/„Belgische wetgeving“;
• v drsnem meniju pod „Nature juridique“/„Juridische aard“ izberite „Code judiciaire“/„Gerechtelijk Wetboek“;
• v vrstici „Mot(s)“/„Woord(en)“ vpišite „664“;
• kliknite možnost „Recherche“/„Opzoeking“ in nato „Liste“/„Lijst“;
• kliknite „Détail“/„Detail“.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti. Bolgarska sodišča od 1. januarja 2009 uporabljajo Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti. Te postopke obravnavajo okrajna sodišča, za vprašanja, ki niso izrecno obravnavana v Uredbi (ES) št. 861/2007, pa se uporabljajo splošna pravila zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.2 Uporaba postopka

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.3 Obrazci

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.4 Pomoč

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.6 Pisni postopek

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.7 Vsebina sodbe

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.8 Povračilo stroškov

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.9 Možnost pritožbe

Bolgarski zakonik o civilnem postopku ne določa posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Češka republika nima posebnega postopka v sporih majhne vrednosti. Kategorija majhne vrednosti (tj. s poudarkom na znesku finančnega nadomestila) se upošteva samo v pritožbenem postopku.

1.2 Uporaba postopka

Člen 202(2) zakonika o civilnem postopku določa, da pritožbe ni mogoče vložiti zoper sodbe o denarnem nadomestilu, ki ne presega 10 000 CZK, brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom; to ne velja za zamudne sodbe.

Pritožba se torej lahko vloži zoper zamudne sodbe, tudi če se nanašajo na zneske, ki so nižji od 10 000 CZK.

Člen 238(1)(c) zakonika o civilnem postopku določa, da kasacijske pritožbe (glede pravnih vprašanj) ni mogoče vložiti zoper sodbe in druge sodne odločbe, katerih izrek, ki se s pritožbo izpodbija, se nanaša na denarno nadomestilo, ki ne presega 50 000 CZK (brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom), razen kadar gre za potrošniška pogodbena razmerja ali delovnopravna razmerja.

1.3 Obrazci

Za postopek v sporih majhne vrednosti ne obstajajo posebni obrazci.

1.4 Pomoč

V skladu z zakonikom o civilnem postopku morajo sodišča strankam svetovati glede njihovih procesnih pravic in obveznosti. V zvezi s tem zakon določa, katere nasvete mora sodišče dati strankam v konkretnih procesnih situacijah.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Predložitev, presojo in pridobivanje dokazov v pravdnih postopkih urejajo ista pravila, ne glede na zadevni znesek.

1.6 Pisni postopek

Zakon v zvezi s postopkom v sporih majhne vrednosti ne določa nobenih izjem glede načina vodenja postopka.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v sporih majhne vrednosti se po vsebini ne razlikuje od drugih sodb.

1.8 Povračilo stroškov

Povračilo stroškov urejajo splošna pravila o civilnem postopku.

1.9 Možnost pritožbe

Kot je navedeno zgoraj, pritožbe ni mogoče vložiti zoper sodbe o denarnem nadomestilu, ki ne presega 10 000 CZK, brez obresti in stroškov v zvezi z zahtevkom; to ne velja za zamudne sodbe.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Zakon o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO) ne predvideva posebnega postopka za spore majhne vrednosti. Vendar je v členu 495a zakona predviden poenostavljeni postopek. V skladu s tem členom lahko sodišče po svoji razumni presoji določi postopek v zadevah, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR. Zakon ne vsebuje nobene nadaljnje omejitve te možnosti (na primer samo za določeno vrsto spora).

1.2 Uporaba postopka

Sodišče lahko torej v takih primerih po svoji razumni presoji določi postopek in zlasti uporabi nekatere posebne načine poenostavitve postopka. To za sodišče ni obvezno. Tudi če vrednost spora ne presega 600 EUR, lahko sodišče ravna v skladu z običajnimi pravili.

Če sodišče postopek določi po svoji presoji, stranki ne moreta ugovarjati. Zahtevata lahko le ustno obravnavo.

1.3 Obrazci

Ni standardiziranih obrazcev, ki bi jih bilo treba uporabiti.

1.4 Pomoč

Uporabljajo se splošna pravila, saj je postopek poenostavljen samo v smislu poteka postopka. Strankam, ki nimajo pravnega zastopnika, je pomoč na voljo enako kot strankam, ki ga imajo. V postopku pred okrajnim sodiščem (Amtsgericht) se lahko na primer tožba vloži ustno na zapisnik v sodni pisarni. Tudi oseba, ki ima pravnega zastopnika, lahko da ustno izjavo na zapisnik, namesto da bi jo vložila prek svojega odvetnika.

Prav tako vprašanje, ali ima stranka pravnega zastopnika ali ne, ne vpliva na naravo in obseg dolžnosti sodišča, da obvešča in svetuje (Aufklärungs- und Hinweispflichten). Sodišče je zakonsko obvezano pojasniti postopek s pravnega in dejanskega vidika ter razjasniti vprašanja.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče ni omejeno na običajno pridobivanje dokazov. V nasprotju s sicer veljavnim načelom neposrednih dokazov (Unmittelbarkeit), ki pomeni, da morajo biti priče, izvedenci ali stranke zaslišani pred obravnavnim sodiščem v navzočnosti strank, lahko sodišče v poenostavljenem postopku na primer odredi, da se priče, izvedenci ali stranke zaslišijo po telefonu ali pisno.

1.6 Pisni postopek

Uporabi se lahko izključno pisni postopek. Vendar je treba izvesti ustni postopek, če to zahteva ena od strank.

1.7 Vsebina sodbe

Oblika sodbe je preprostejša kot pri rednem postopku, ker zoper sodbe, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR, pritožba običajno ni mogoča.

Izpusti se lahko na primer opis dejanskega stanja. Izpustiti je mogoče tudi obrazložitev odločitve, če se stranki s tem strinjata ali če je glavna vsebina obrazložitve že predstavljena v zapisniku sodišča. Vendar mora sodba na podlagi zahtev mednarodnega pravnega prometa vsebovati obrazložitev, če se pričakuje, da bo izvršena v tujini (člen 313a(4) zakona o pravdnem postopku).

Če bi sodišče izjemoma dovolilo pritožbo, bi za obliko sodbe veljala splošna pravila.

1.8 Povračilo stroškov

Omejitev glede povračila stroškov ni; uporabljajo se splošna pravila.

1.9 Možnost pritožbe

Praviloma zoper sodbe, v katerih vrednost spora ne presega 600 EUR, pritožba ni mogoča. Vendar je pritožba izjemoma dopustna, če jo sodišče prve stopnje v sodbi dopusti. To se zgodi, kadar je zadeva bistvenega pomena ali če je odločitev pritožbenega sodišča potrebna za razvoj prava ali zagotovitev dosledne sodne prakse.

Če pritožba ni dopustna, mora sodišče prve stopnje znova odpreti zadevo, če stranka, zoper katero je bila izrečena sodba, ugovarja, da je sodišče ni zaslišalo tako, kot je bistveno za odločitev. Če pritožbe ne razreši sodišče prve stopnje, lahko stranka vloži samo še ustavno pritožbo pri zveznem ustavnem sodišču.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Nacionalna postopkovna pravila za sodne postopke v civilnih zadevah so določena v zakoniku o civilnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik).

V skladu s členom 403 zakonika o civilnem postopku lahko sodišče s soglasjem strank v zadevi odloči brez obravnave.

V skladu s členom 404 zakonika o civilnem postopku lahko sodišče odredi, da se tožba, ki vključuje premoženjske zahtevke, obravnava po pisnem postopku, če vrednost glavnega zahtevka v tožbi ne presega 4 500 EUR ali 8 000 EUR skupaj s stranskimi zahtevki.

V skladu s členom 405 zakonika o civilnem postopku sodišče po svoji razumni presoji tožbo obravnava po poenostavljenem postopku, pri čemer upošteva le splošna postopkovna načela, določena v zakoniku, če tožba vključuje premoženjske zahtevke in vrednost glavnega zahtevka v tožbi ne presega 3 500 EUR ali 7 000 EUR skupaj s stranskimi zahtevki.

Če tožeča stranka tako zahteva, se tožba za denarno plačilo, ki izhaja iz menice ali čeka, ali tožba za prisilno izvršbo, ki izhaja iz hipoteke, hipoteke na ladji ali vpisane zastave, obravnava z listinskim postopkom, če je mogoče vse elemente, s katerimi je zahtevek utemeljen, dokazati z listinami in če so potrebne listine priložene tožbi ali pa jih tožeča stranka predloži v roku, ki ga določi sodišče.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

1.2 Če se stranke strinjajo, lahko sodišče odredi, da se civilna zadeva obravnava po pisnem postopku, ne glede na vrsto in vrednost zadeve.

Sodišče lahko odredi uporabo pisnega postopka brez soglasja strank, če tožba vključuje premoženjske zahtevke in vrednost glavnega zahtevka v tožbi ne presega 4 500 EUR ali 8 000 EUR skupaj s stranskimi zahtevki.

Poenostavljeni postopek se lahko uporabi, če tožba vključuje premoženjske zahtevke in vrednost glavnega zahtevka v tožbi ne presega 3 500 EUR ali 7 000 EUR skupaj s stranskimi zahtevki.

Kadar se tožba za denarno plačilo, ki izhaja iz menice ali čeka, ali tožba za prisilno izvršbo, ki izhaja iz hipoteke, hipoteke na ladji ali vpisane zastave, obravnava z listinskim postopkom, mejna vrednost ni določena.

1.2 Uporaba postopka

Vloge v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti se lahko pri sodišču predložijo elektronsko ali po izvajalcu poštnih storitev. Vloge se lahko oddajo elektronsko prek informacijskega sistema, vzpostavljenega v ta namen (javni sistem za obdelavo e-vlog (Avalik e-toimik)), https://www.e-toimik.ee/), ali po elektronski pošti na določen elektronski naslov. Kontaktni podatki estonskih sodišč so na voljo na spletišču sodišč. Vloge mora podpisati pošiljatelj. Vloge, ki so poslane elektronsko, morajo biti podpisane z digitalnim podpisom pošiljatelja ali pa morajo biti poslane na podobno varen način, ki omogoča ugotovitev istovetnosti pošiljatelja. Vloge se lahko oddajo tudi elektronsko po telefaksu ali v drugi obliki, ki omogoča pisni zapis, če se izvirnik pisne listine nemudoma predloži sodišču. Če se uporabi poenostavljeni postopek, lahko sodišče obide pravne določbe o zahtevah glede oblike, v kateri treba oddati vloge.

Kadar sodišče odredi uporabo pisnega postopka s soglasjem strank v skladu s členom 403 zakonika o civilnem postopku, čim prej določi rok za predložitev vlog in listin ter datum za objavo sodbe in o tem obvesti stranke. Stranke lahko umaknejo soglasje k pisnemu postopku le, če se postopkovni položaj bistveno spremeni. Če stranka sodišča ne obvesti, ali se strinja s pisnim postopkom, se domneva, da želi, da se zadeva obravnava na sodni obravnavi.

Kadar sodišče odredi uporabo pisnega postopka v zvezi s tožbo, ki vključuje premoženjski zahtevek v skladu s členom 404 zakonika o civilnem postopku, določi rok za predložitev vlog in listin ter datum za objavo sodbe in o tem obvesti stranke. Sodišče lahko spremeni rok, če je to upravičeno zaradi spremembe postopkovnega položaja. Sodišče prekliče uporabo pisnega postopka, če meni, da je pomembno, da stranka osebno pojasni dejstva, ki so podlaga za tožbo. Če stranka to zahteva, bo zaslišana ne glede na to, ali je bil odrejen pisni postopek.

V skladu s členom 405(3) zakonika o civilnem postopku lahko sodišče tožbo obravnava po poenostavljenem postopku, ne da bi moralo o tem izdati posebno odredbo. Kadar sodišče po svoji razumni presoji tožbo obravnava po poenostavljenem postopku, pri tem upošteva le splošna postopkovna načela. Sodišče v poenostavljenem postopku zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter bistvenih procesnih pravic strank v postopku in stranko na njeno zahtevo zasliši. V ta namen ni treba sklicati sodne obravnave. Vendar morajo biti stranke v postopku obveščene o tem, da imajo pravico biti zaslišane pred sodiščem. Sodišče ima možnost poenostaviti postopek, ni pa mu tega treba storiti.

Kadar sodišče obravnava tožbo po poenostavljenem postopku, lahko med drugim:

• vodi evidenco procesnih dejanj samo, kolikor se mu to zdi potrebno, in zavrne pravico do vložitve ugovora na to evidenco,
• določi drugačne roke, kot so zakonsko določeni,
• kot pogodbene zastopnike strank v postopku prizna tudi osebe, ki niso predvidene z zakonom,
• obide pravne določbe o zahtevah glede oblike, v kateri se predložijo in pridobijo dokazi, in kot dokaz prizna tudi dokazna sredstva, ki niso bila dana pod prisego, vključno z izjavami strank v postopku,
• obide pravne določbe o zahtevah za vročanje procesnih aktov in obliko, v kateri morajo stranke v postopku predložiti listine, razen v primeru vročitve obvestila o tožbi toženi stranki,
• opusti pisni predhodni postopek ali sodno obravnavo,
• pridobi dokaze na lastno pobudo,
• izda sodbo v zadevi brez opisa zadeve ali obrazložitve,
• razglasi odločbo o zadevi za takoj izvršljivo tudi v primerih, ki niso zakonsko predvideni, ali brez zakonsko določenega jamstva.

Kadar vrednost civilne zadeve ne presega praga za poenostavljeni postopek, se uporabljajo določbe o poenostavljenem postopku, tudi v primeru pritožbe zoper odločbo, sprejeto v poenostavljenem postopku. To velja tudi za odločanje o civilni zadevi v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007, str. 1), kolikor je navedena uredba ne ureja. Na podlagi Uredbe lahko o zadevi odloča okrajno sodišče (maakohus) z ustrezno pristojnostjo.

Listinski postopek se uporabi na zahtevo tožeče stranke, če je vse elemente, ki utemeljujejo zahtevek, mogoče dokazati z listinami in so potrebne listine priložene tožbi ali pa jih tožeča stranka predloži v roku, ki ga določi sodišče.

Za elektronsko pošiljanje listin estonskim sodiščem se lahko uporabi elektronski informacijski sistem (https://www.e-toimik.ee/) in vročanje listin po elektronski pošti ali telefaksu. Če se listina pošlje sodišču po telefaksu, je treba izvirnik pisne listine sodišču predložiti takoj, ko je poslan telefaks. Če je zoper sodno odločbo vložena pritožba, je treba izvirnik pritožbe predložiti v desetih dneh.

Sodišče lahko šteje, da sta vloga ali drug procesni akt, ki ju je po elektronski pošti poslala stranka v postopku, popolna, tudi če nista digitalno podpisana, če sodišče ne dvomi o istovetnosti pošiljatelja ali pošiljanju listine, zlasti če je listine z digitalnim podpisom v isti zadevi ista stranka že prej poslala sodišču z istega elektronskega naslova oziroma če se je sodišče strinjalo, da se lahko vloge ali druge listine predložijo tudi na ta način.

Predhodno soglasje se lahko poda tudi elektronsko prek elektronskega informacijskega sistema (https://www.e-toimik.ee/), po elektronski pošti ali telefaksu. Soglasje za elektronsko vročanje v skladu s členom 13(1)(b)(ii) uredbe o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti se lahko sodišču predloži tudi skupaj z vlogo za evropski postopek v sporih majhne vrednosti.

Procesne akte je treba odvetnikom, notarjem, izvršilnim organom, stečajnim upraviteljem in državnim ali lokalnim državnim agencijam praviloma vročati elektronsko prek namenskega informacijskega sistema. Drugi načini vročanja listin so dovoljeni samo, če za to obstajajo tehtni razlogi.

Pritožba zoper sodbo sodišča, izdano v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko vloži pri okrožnem sodišču (ringkonnakohus), ki je pristojno za okrajno sodišče, ki je izdalo sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Pritožbo je treba vložiti v pisni obliki in mora vsebovati:

1. ime sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo, datum izdaje sodbe in številko civilne zadeve;
2. izrecni predlog pritožnika, v katerem se podrobno opredeli, v katerem delu pritožnik izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, in navede odločitev okrožnega sodišča, ki jo pritožnik predlaga;
3. razloge za pritožbo;
4. čas vročitve izpodbijane sodbe.

Razlogi za pritožbo morajo vključevati:

1. pravno določbo, ki jo je sodišče prve stopnje kršilo v svoji sodbi ali pri oblikovanju sodbe, ali dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje nepravilno ali nezadostno ugotovilo;
2. vzrok za kršitev pravne določbe ali nepravilno ali pomanjkljivo ugotovitev dejstva;
3. sklicevanje na dokaze, ki jih želi pritožnik uporabiti za dokazovanje posamezne navedbe dejstev.

Pritožbi je treba priložiti listinske dokaze, ki niso bili predloženi sodišču prve stopnje in ki jih pritožnik predlaga sodišču.

Kadar so kot razlogi za pritožbo navedena nova dejstva in dokazi, je treba v pritožbi navesti razlog, zaradi katerega ta dejstva in dokazi niso bili predstavljeni na sodišču prve stopnje.

Če pritožnik želi, da sodišče zasliši pričo, pridobi zapriseženo izjavo stranke v postopku ali poskrbi za poročilo izvedenca ali pregled, je treba to skupaj z obrazložitvijo navesti v pritožbi. V tem primeru je treba v pritožbi navesti imena, naslove in kontaktne podatke prič ali izvedencev, če so znani.

Če pritožnik želi, da se o zadevi odloči na sodni obravnavi, mora to navesti v pritožbi. V nasprotnem primeru se domneva, da soglaša z rešitvijo zadeve s pisnim postopkom. Sodišče vroči pritožbo nasprotni stranki in ji določi rok, do katerega mora predložiti svoje stališče.

O zahtevku za preskus sodbe sodišča v skladu z uredbo o postopku v sporih majhne vrednosti odloči sodišče z odločbo. Zahtevek se po potrebi obravnava na sodni obravnavi. Če je zahtevek sprejet, se evropski postopek v sporih majhne vrednosti nadaljuje, kot je bil pred izdajo odločbe. Zoper sodno odločbo o zavrnitvi zahtevka za preskus sodbe sodišča se lahko vloži pritožba pri okrožnem sodišču. Pritožbe zoper odločbe o pritožbah, ki jih je izdalo okrožno sodišče, se lahko vložijo pri vrhovnem sodišču (Riigikohus) samo, če je okrožno sodišče pritožbo zavrnilo.

Znesek državne takse se določi na podlagi vrednosti civilne zadeve, ta pa je odvisna od zahtevanega zneska. Pri izračunu vrednosti civilne zadeve se znesek glavnega zahtevka prišteje znesku stranskih zahtevkov. V primeru vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti za izterjavo zamudnih obresti, ki še niso bile obračunane, je treba znesku prišteti še znesek, ki ustreza enoletnim zamudnim obrestim. Višina državne takse se določi na podlagi končnega prejetega zneska (vrednost civilne zadeve) in v skladu s preglednico iz Priloge 1 k zakonu o državnih taksah (riigilõivuseadus), kot je navedeno v členu 59(1).

Državno takso je treba plačati na polovico vrednosti zahtevka za preskus sodbe sodišča v postopku, ki poteka na podlagi uredbe o postopku v sporih majhne vrednosti. Ta državna taksa ni nižja od 100 EUR in višja od 2 100 EUR.

Ob vložitvi pritožbe je treba plačati enako državno takso, kot je bila plačana ob prvotni predložitvi vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pri okrajnem sodišču, pri čemer se upošteva obseg pritožbe. Ob vložitvi pritožbe ali kasacijske pritožbe zoper sodbo, izdano na podlagi listinskega postopka, ali zoper vmesno ali delno sodbo, izdano s pridržkom, se domneva, da je vrednost zadeve 1/4 vrednosti zadeve na prvi stopnji.

Ob vložitvi kasacijske pritožbe pri vrhovnem sodišču je treba plačati državno takso v višini 1 % vrednosti civilne zadeve, pri čemer se upošteva obseg pritožbe. Višina državne takse se določi na podlagi člena 59 zakona o državnih taksah. Državna taksa ni nižja od 100 EUR ali višja od 4 760 EUR.

Za vložitev pritožbe pri okrožnem ali vrhovnem sodišču je treba plačati državno takso v višini 70 EUR.

Državna taksa se lahko plača z bančnim nakazilom na kateri koli bančni račun ministrstva za finance: SEB Pank – številka bančnega računa EE571010220229377229 (SWIFT: EEUHEE2X), Swedbank – številka bančnega računa EE062200221059223099 (SWIFT: HABAEE2X), Luminor Bank – številka bančnega računa EE221700017003510302 (SWIFT: RIKOEE22), LHV Pank – številka bančnega računa EE567700771003819792 (BIC/SWIFT: LHVBEE22).

Če sodba sodišča, izdana v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ni prostovoljno izvršena, so za izvršbo pristojni izvršilni organi.

Sodišča, ki odločajo o vlogah v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (glej točko 1.2), so pristojna za sprejetje ukrepov iz člena 23.

1.3 Obrazci

Za poenostavljene postopke ni nacionalnih standardnih obrazcev.

1.4 Pomoč

Pravna pomoč se zagotovi v skladu s postopkom, ki je določen v zakonu o pravni pomoči, ki jo financira država (riigi õigusabi seadus), in poglavju 18, podpoglavje 6, zakonika o civilnem postopku. O dodelitvi pravne pomoči, ki jo financira država, se odloča na podlagi vloge zadevne osebe.

Stranka v sodnem postopku v civilni zadevi predloži vlogo za pridobitev pravne pomoči, ki jo financira država, pri sodišču, ki obravnava zadevo ali je pristojno za njeno obravnavo.

Fizična oseba lahko prejme pravno pomoč, ki jo financira država, če ji njen finančni položaj, ko potrebuje pravno pomoč, ne omogoča plačila ustreznih pravnih storitev, ali če pravnih storitev ne zmore plačati delno ali v obrokih, ali če ji finančni položaj po plačilu pravnih storitev ne omogoča pokritja osnovnih stroškov preživljanja.

Pravna pomoč, ki jo financira država, se odobri fizični osebi, ki ima ob predložitvi vloge za pravno pomoč prebivališče v Republiki Estoniji ali drugi državi članici Evropske unije ali je državljan ali državljanka Republike Estonije ali druge države članice Evropske unije. Stalno prebivališče je določeno na podlagi člena 62 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1). Drugim fizičnim osebam se pravna pomoč odobri le, če so do nje upravičene v skladu z mednarodno obveznostjo, ki je za Estonijo zavezujoča.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V nasprotju s standardnim postopkom za obravnavo tožbe lahko sodišče v zadevi, ki jo obravnava po poenostavljenem postopku v skladu s členom 405 zakonika o civilnem postopku, pridobi dokaze tudi na lastno pobudo. Sodišče lahko obide pravne določbe o zahtevah glede oblike, v kateri se predložijo in pridobijo dokazi, in kot dokaz prizna tudi dokazna sredstva, ki niso bila dana pod prisego, vključno z izjavami strank v postopku.

V listinskem postopku se kot dokaz sprejmejo samo listine, ki so jih predložile stranke, in izjave strank pod prisego. Dokazi se lahko predložijo le v zvezi s tožbo za denarno plačilo, ki izhaja iz menice ali čeka, ali tožbo za prisilno izvršbo, ki izhaja iz hipoteke ali hipoteke na ladji, in o tem, ali je listina pristna ali ponarejena. Drugi dokazi se ne sprejmejo in ugovori se ne upoštevajo. V listinskem postopku ni mogoče vložiti nobenih drugih zahtevkov ali nasprotnih zahtevkov. Za dokaz stranskega zahtevka, ki izhaja iz menice ali čeka, zadostuje utemeljitev zahtevka.

Pravila za pridobivanje dokazov so določena v poglavju 25 zakonika o civilnem postopku. Če ni z zakonom določeno drugače, morata obe stranki v tožbi dokazati dejstva, na katerih temeljijo njuni zahtevki in ugovori. Če ni z zakonom določeno drugače, se lahko stranki dogovorita o drugačni porazdelitvi dokaznega bremena, kot je zakonsko določena, in o naravi dokazov za dokazovanje nekaterih dejstev. Dokaze predložijo stranke v postopku. Sodišče lahko stranke pozove, naj predložijo dodatne dokaze. Če stranka v postopku, ki želi predložiti dokaze, teh ne more predložiti sama, lahko zahteva, da dokaze pridobi sodišče. Ko stranka v postopku predloži dokaze ali zahteva, da jih pridobi sodišče, mora pojasniti, katera dejstva, ki so pomembna za zadevo, želi dokazati s predložitvijo teh dokazov ali zahtevo za njihovo pridobitev. Vsaka zahteva za pridobitev dokazov mora vključevati tudi informacije, ki pridobitev omogočajo. V predhodnem postopku sodišče strankam določi rok, do katerega morajo predložiti dokaze ali zahtevati, da jih pridobi sodišče. Če je zahteva stranke v postopku, da dokaze pridobi sodišče, zavrnjena, ker stranka ni vnaprej plačala stroškov, povezanih s pridobitvijo dokazov, čeprav je sodišče zahtevalo plačilo, stranka nima pravice zahtevati, da se taki dokazi pridobijo pozneje, če bi se zaradi ugoditve taki zahtevi zadeva preložila.

Če je treba dokaze pridobiti zunaj krajevne pristojnosti sodišča, ki vodi postopek v zadevi, lahko sodišče, ki obravnava zadevo, odloči, da se sodišču s krajevno pristojnostjo na območju, na katerem se lahko pridobijo dokazi, pošlje posebno zaprosilo za procesno dejanje. Posebno zaprosilo se izpolni v skladu s postopkom, vzpostavljenim za izvedbo zahtevanega procesnega dejanja. Stranke v postopku so obveščene o času in kraju izvedbe procesnega dejanja, vendar odsotnost stranke ne prepreči izpolnitve posebnega zaprosila. Zapisnik o procesnem dejanju in dokazih, pridobljenih v skladu z zaprosilom, se nemudoma pošlje sodišču, ki obravnava zadevo. Če pridobivanje dokazov s strani sodišča, ki vodi postopek v zadevi na podlagi posebnega zaprosila, privede do spora in je nadaljnje pridobivanje dokazov odvisno od rešitve tega spora, ki ga sodišče, ki obravnava vprašanje na podlagi posebnega zaprosila, ne more rešiti, o sporu odloči sodišče, ki odloča o glavni zadevi. Če sodišče, ki izpolnjuje posebno zaprosilo, meni, da je v interesu odločanja o zadevi ustrezno, da postopek pridobivanja dokazov preda drugemu sodišču, predloži drugemu sodišču prošnjo v zvezi s tem in obvesti stranke v postopku.

Dokazi, pridobljeni v drugi državi v skladu z njeno zakonodajo, se lahko uporabijo v civilnem postopku v Estoniji, razen če so procesna dejanja, opravljena za pridobitev dokazov, v nasprotju z načeli estonskega civilnega postopka. V skladu z Uredbo (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah je senat estonskega sodišča, ki je zaprosilo za pridobivanje dokazov v skladu s postopkom iz Uredbe, ali sodnik, ki deluje na podlagi sklepa takega sodišča, lahko navzoč pri pridobivanju dokazov, ki ga izvaja tuje sodišče, in pri njem sodeluje. Stranke v postopku, njihovi zastopniki in izvedenci lahko pri takem pridobivanju dokazov sodelujejo v enakem obsegu, kot lahko sodelujejo pri pridobivanju dokazov v Estoniji. Kadar lahko estonsko sodišče v skladu s členom 19(3) Uredbe neposredno pridobi dokaze v drugi državi članici Evropske unije, lahko pri pridobivanju dokazov sodeluje senat sodišča, ki obravnava zadevo, sodnik, ki deluje na podlagi sklepa, ali izvedenec, ki ga imenuje sodišče.

Če je treba dokaze pridobiti zunaj Evropske unije, sodišče zaprosi za pridobivanje dokazov po pristojnem organu v skladu s Konvencijo o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini. Sodišče lahko pridobi dokaze v tuji državi tudi po veleposlaniku ali pooblaščenem konzularnem uradniku, ki zastopa Republiko Estonijo v tej državi, če zakonodaja te države tega ne prepoveduje.

Stranka, ki je predložila dokaze ali zahtevala njihovo pridobitev, se lahko dokazom odreče ali jih umakne samo s soglasjem nasprotne stranke, razen če je z zakonom določeno drugače.

1.6 Pisni postopek

Zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, se lahko obravnava po pisnem postopku. Sodišče zagotovi spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter bistvenih procesnih pravic strank v postopku in stranko na njeno zahtevo zasliši. V ta namen ni treba sklicati sodne obravnave. Sodišče lahko opusti pisni predhodni postopek ali sodno obravnavo.

Zadeva, obravnavana po listinskem postopku, se lahko obravnava po pisnem postopku, če se stranke s tem strinjajo.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba vsebuje uvod, izrek, opis zadeve in obrazložitev. V poenostavljenem postopku lahko sodišče izda sodbo brez opisa zadeve ali obrazložitve. Če sodišče tožbo obravnava po poenostavljenem postopku, se lahko v opisnem delu sodbe omeji na navedbo zgolj pravnih razlogov in dokazov, na katere je oprlo svoje ugotovitve.

Okrajno sodišče, ki izda sodbo v zadevi, v kateri je uporabilo poenostavljeni postopek, lahko navede, da je pritožba dopuščena. Na splošno sodišče pritožbo dopusti, če meni, da je odločitev pritožbenega sodišča potrebna za pridobitev mnenja okrožnega sodišča glede nekega pravnega vprašanja. Dopustitve pritožbe ni treba utemeljiti.

V listinskem postopku se tožba zavrne, če tožeča stranka zahtevka ne dokaže z dokazi, dovoljenimi v listinskem postopku. V tem primeru se lahko tožba ponovno vloži po standardnem postopku. Če sodišče tožbi v listinskem postopku kljub ugovorom tožene stranke ugodi, izda sodbo, s katero tudi omeji pravico tožene stranke, da v prihodnje brani svoje pravice. Za namene pritožbe in prisilne izvršbe se sodba s pridržkom šteje za pravnomočno sodbo. Če se ugovor, ki bi bil lahko vložen po listinskem postopku, reši s sodbo s pridržkom, lahko tožena stranka ta ugovor pozneje ponovno vloži le, če se sodba s pridržkom razveljavi ali spremeni.

1.8 Povračilo stroškov

Splošna načela:

• Stroške tožbe nosi stranka, ki v zadevi ni uspela.
• Stranka, ki ni uspela, drugi stranki med drugim povrne vse nujne zunajsodne stroške, nastale zaradi sodnega postopka. Strankam se povrnejo vsi zunajsodni stroški, ki bi se povrnili priči, vključno z nadomestilom za izgubo zaslužka ali drugih stalnih dohodkov, in sicer na enaki podlagi in v enakem obsegu, kot se povrnejo pričam.
• Stroški postopka pravnega zastopnika stranke se povrnejo v skladu z istimi pravili, kot se uporabljajo za stroške postopka stranke.
• Sodišče lahko odloči, da stranke same nosijo stroške v celoti ali delno, če bi bila naložitev stroškov nasprotne stranke stranki, ki v zadevi ni uspela, skrajno nepoštena ali nerazumna.
• Če je tožbi delno ugodeno, stranke krijejo stroške postopka v enakih delih, razen če sodišče stroške postopka razdeli sorazmerno z delom, v katerem je bilo tožbi ugodeno, ali odloči, da morajo stranke stroške delno ali v celoti kriti same.

1.9 Možnost pritožbe

Sodišče v izreku sodbe, izdane v poenostavljenem postopku, navede pravila in rok za pritožbo. Zoper sodbo, izdano v poenostavljenem postopku, se lahko vloži pritožba v skladu s standardnim postopkom. Okrožno sodišče lahko pritožbo obravnava po poenostavljenem postopku ne glede na to, ali je okrajno sodišče to dovolilo, pritožba pa se lahko vloži ne glede na dovoljenje okrajnega sodišča. Okrožno sodišče ne sme zavrniti obravnave pritožbe samo zato, ker uporablja poenostavljeni postopek.

Zoper sodbo, izdano v listinskem postopku, se lahko vloži pritožba v skladu s standardnim postopkom.

Stranka in tretja oseba s samostojnim zahtevkom se lahko pritožita zoper sodbo sodišča prve stopnje. Tretja oseba brez samostojnega zahtevka lahko vloži pritožbo pod pogoji iz člena 214(2) zakonika o civilnem postopku.

Pritožba se ne sme vložiti, če sta se v vlogi, predloženi sodišču, obe stranki odpovedali pravici do vložitve pritožbe.

Pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe sodišča prve stopnje.

Če je v roku za pritožbo izdana dopolnilna sodba, začne rok za pritožbo teči od datuma, ko je razglašena dopolnilna sodba, tudi v zvezi s prvotno sodbo. V primerih, v katerih je izpuščeni del dodan sodbi brez opisa zadeve ali obrazložitve, začne rok za pritožbo znova teči od datuma, ko je razglašena popolna sodba.

Če stranki v zvezi s tem dosežeta dogovor in obvestita sodišče, se lahko rok za pritožbo skrajša ali podaljša do pet mesecev od objave sodbe.

Stranka v pritožbenem postopku lahko zoper sodbo okrožnega sodišča vloži kasacijsko pritožbo pri vrhovnem sodišču, če je okrožno sodišče bistveno kršilo določbo procesnega prava ali nepravilno uporabilo določbo materialnega prava. Tretja oseba brez samostojnega zahtevka lahko vloži kasacijsko pritožbo pod pogoji iz člena 214(2) zakonika o civilnem postopku.

Kasacijska pritožba se ne sme vložiti, če sta se v vlogi, predloženi sodišču, obe stranki odpovedali pravici do vložitve pritožbe.

Kasacijska pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe okrožnega sodišča.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, tak postopek po irskem pravu obstaja kot alternativni način uveljavljanja civilnih zahtevkov v sporih majhne vrednosti. (Glej pravilnik okrožnega sodišča (postopek v sporih majhne vrednosti) za leti 1997 in 1999). To storitev zagotavljajo uradi okrožnih sodišč, da bi se potrošniški zahtevki obravnavali poceni brez sodelovanja odvetnika. Postopek, ki vključuje spor majhne vrednosti (npr. določeni zahtevki do vrednosti 2 000 EUR), se lahko začne tudi prek spleta.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Vrste sporov, zajetih v postopek v sporih majhne vrednosti, so:

(i) zahtevek, ki se nanaša na blago ali storitve, kupljene za zasebno uporabo od osebe, ki jih prodaja v okviru poslovne dejavnosti (zahtevki potrošnikov);

(ii) zahtevek, ki se nanaša na povračilo manjše škode na premoženju (pri čemer so izključene osebne poškodbe);

(iii) zahtevek, ki se nanaša na nevračilo varščine za najemnino za določene vrste najemniških nepremičnin. Na primer, počitniška hiša ali soba/stanovanje v hiši, v kateri živi tudi lastnik, če zahtevek ne presega 2 000 EUR.

Zahtevki, ki se nanašajo na zadeve, povezane z zahtevki najemodajalcev/najemnikov, ali najete nastanitvene zmogljivosti, ki niso zajete v postopke v sporih majhne vrednosti, se lahko predložijo odboru Private Residential Tenancies Board na naslov 2nd Floor, O’Connell Bridge House, D’Olier Street, Dublin 2. Spletno mesto: RTB

Iz postopkov v sporih majhne vrednosti so izključeni zahtevki, ki izhajajo iz:

(i) pogodbe o najemnem nakupu,

(ii) kršitve zakupne pogodbe,

(iii) dolgov.

1.2 Uporaba postopka

Da je potrošnik upravičen do uporabe postopka, je moral blago ali storitve za zasebno uporabo kupiti od osebe, ki jih prodaja v okviru poslovne dejavnosti. Postopek lahko od januarja 2010 uporabi tudi en podjetnik proti drugemu. Spore majhne vrednosti obravnava sodni uradnik okrožnega sodišča, t. i. sodni uradnik za spore majhne vrednosti. Sodni uradnik se bo, če je to mogoče, poskušal s strankama pogoditi o poravnavi, ne da bi bila potrebna sodna obravnava. Če v zadevi ni mogoče doseči poravnave, bo sodni uradnik zahtevek predložil okrožnemu sodišču v obravnavo.

Tožnik mora biti prepričan, da sta ime in naslov osebe ali podjetja, zoper katero želi vložiti tožbo, pravilna. Če gre za podjetje, je treba uporabiti točni pravni naziv. Ti podrobni podatki morajo biti točni, da lahko šerif (najvišji predstavnik izvršilne oblasti v grofiji v Angliji in Walesu) izvrši sodno odločbo.

Če sodnega uradnika za spore majhne vrednosti toženec obvesti o izpodbijanju zahtevka ali vložitvi nasprotne tožbe, sodni uradnik vzpostavi stik s tožnikom in mu izroči izvod toženčevega odgovora na tožbo ali nasprotne tožbe. Sodni uradnik se lahko z obema strankama pogovori in si prizadeva, da bi dosegli sporazum.

Če toženec zahtevek pripozna, mora o tem obvestiti pisarno sodnega uradnika z vračilom obvestila o prejemu obrazca o odgovornosti. Če toženec ne odgovori, se bo zahtevek samodejno obravnaval kot neizpodbijan. Okrožno sodišče bo nato izdalo odločbo v korist tožnika (ne da bi moral biti tožnik navzoč na sodišču) za zahtevani znesek in odredilo plačilo zneska v določenem kratkem roku.

1.3 Obrazci

Obrazec zagotovi tožniku sodni uradnik za spore majhne vrednosti, ali pa se lahko prenese s spletišča sodne službe na naslovu: https://www.courts.ie/.

1.4 Pomoč

Ker je namen postopka v sporih majhne vrednosti ceneje obravnavati zahtevke potrošnikov brez posredovanja odvetnika, pravna pomoč ali nasvet za take zahtevke običajno nista potrebna.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Če je zadeva predložena sodišču, morata biti stranki navzoči na obravnavi okrožnega sodišča. Zadeva bo obravnavana na javni obravnavi kot del redne seje okrožnega sodišča. Ko bo zadeva na vrsti za obravnavo, bo sodni uradnik tožnika pozval na prostor za priče v sodni dvorani, da bo lahko pričal. Pričati je treba pod prisego ali izjavo in toženec lahko navzkrižno zasliši tožnika o zadevah, povezanih z zahtevkom. Tudi tožencu se zagotovi možnost pričanja. Vsako pričo lahko navzkrižno zaslišijo nasprotna stranka ali njeni odvetniki, če so prisotni. Stranki lahko tudi pokličeta priče ali predložita pisne izjave prič, vendar se jima zato ne povrnejo stroški, saj postopek ni namenjen kritju takih stroškov, temveč odločanju o zahtevkih v sporih majhne vrednosti v razmeroma cenovno ugodnem sodnem postopku.

1.6 Pisni postopek

Če sodni uradnik za spore majhne vrednosti ne doseže poravnave v zadevi, mora tožnik na dan obravnave predložiti dokumentarna dokazila v podporo zahtevku, na primer ustrezne dopise, potrdila o prejemu ali račune. Poleg tega se obema strankama zagotovi možnost ustnega pričanja in sta lahko navzkrižno zaslišani.

1.7 Vsebina sodbe

Če tožnik uspe, okrožno sodišče izda odločbo v korist tožnika za zahtevani znesek in odredi plačilo zneska v določenem kratkem roku.

1.8 Povračilo stroškov

Čeprav lahko stranke uporabijo storitve pravnega svetovalca, ne bodo upravičene do povračila stroškov za tako svetovanje od druge stranke, tudi če bodo v postopku uspele. Glavni namen postopka v sporih majhne vrednosti je olajšati predložitev zahtevka, ne da bi bil za to potreben odvetnik ali pravni zastopnik.

1.9 Možnost pritožbe

Tožnik in toženec se lahko zoper odločbo okrožnega sodišča pritožita na pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče lahko prizna stroške, vendar o tej zadevi odloči vsak sodnik pritožbenega sodišča posebej.

Sorodne povezave

https://www.courts.ie

https://www.courts.ie/small-claims

http://www.citizensinformation.ie/en/justice/courts_system/small_claims_court.html

https://www.courts.ie/small-claims

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Ali v Grčiji obstaja postopek v sporih majhne vrednosti (tj. poseben postopek, ki je poenostavljen glede na redni postopek in ki se uporablja v primerih pod določeno denarno vrednostjo ali nekaterih vrstah pravdnih postopkov ne glede na denarno vrednost)?

Zakonik o civilnem postopku vsebuje posebne določbe o sporih majhne vrednosti (poglavje M, členi 466–469).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Posebne določbe o sporih majhne vrednosti se uporabljajo:

1. kadar predmet spora spada v pristojnost sodišča za spore majhne vrednosti in se nanaša na terjatve ali pravice na premičninah ali posest na premičninah, katerih vrednost ne presega 5 000 EUR, ali
2. kadar vrednost spora presega 5 000 EUR, če tožnik izjavi, da bo za poravnavo terjatve iz tožbe sprejel znesek, ki ne presega 5 000 EUR. V tem primeru se tožencu odredi bodisi plačilo terjatve ali njene vrednosti iz odločbe, ki jo je izdalo sodišče za spore majhne vrednosti.

1.2 Uporaba postopka

Postopek je obvezen.

Niti sodišče niti stranke v sporu ne morejo uporabiti rednega postopka namesto posebnega postopka v sporih majhne vrednosti.

1.3 Obrazci

Predsedniški odlok o začetku uporabe standardnih dokumentov za spore majhne vrednosti (v teku) je v postopku sprejetja.

1.4 Pomoč

Ali je strankam, ki jih ne zastopa odvetnik, na voljo pomoč v postopkovnih vprašanjih (ki jo zagotavlja npr. sodni uradnik ali sodnik)? Če da, kaj obsega?

Stranke v sporu se lahko pred sodiščem zastopajo same ali pa jih zastopa odvetnik.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Ali so nekatera pravila o pridobivanju dokazov poenostavljena v primerjavi z rednim postopkom? Če so, katera in v kakšnem obsegu?

Sodnik lahko pri odločanju v posebnem postopku v sporih majhne vrednosti odstopa od procesnih pravil in upošteva tudi dokaze, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev.

1.6 Pisni postopek

Zahtevek je treba vložiti v tajništvu sodišča za spore majhne vrednosti. Zahtevek vključuje:

1. natančen opis dejstev, na katerih v skladu z zakonom temelji terjatev in ki upravičujejo tožnikovo vložitev tožbe zoper toženca;
2. natančen opis predmeta spora in
3. konkretno zahtevo.

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

Stroški se ne povrnejo.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba zoper sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoča.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, ustni postopek za terjatve v vrednosti do 15 000 EUR. Brez poseganja v morebitno uporabo evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki ga ureja Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta v primerih, ko je na voljo dovolj proračunskih sredstev za njegovo uporabo.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Za terjatve v vrednosti do 15 000 EUR je predpisan ustni postopek.

1.2 Uporaba postopka

Z vložitvijo zahtevka v pisni obliki. To poteka v obliki standardne vloge, razen če tožeča stranka ne uporablja storitev odvetnika in procesnega pooblaščenca; v tem primeru je vloga lahko kratka.

1.3 Obrazci

Obvezni standardni obrazci ne obstajajo. Vendar uradi višjih sodnikov zagotovijo standardne obrazce, ki se lahko uporabijo pri terjatvah v vrednosti do 2 000 EUR. Tožeča stranka jih lahko uporabi za pripravo vloge, tožena stranka pa za odgovor nanjo.

Ti obrazci se lahko prenesejo s spletišča splošnega sodnega sveta.

Če je vrednost terjatve večja od 2 000 EUR, je obvezna udeležba odvetnika in procesnega pooblaščenca. Zahtevka brez takega pravnega zastopanja ni mogoče izvršiti ali izpodbijati.

Če tožena stranka ne izpodbija zahtevka, to ne pomeni, da bo njegov znesek priznan, ampak le, da tožena stranka ni izpolnila obveznosti in da se bo postopek nadaljeval.

1.4 Pomoč

Tožeče stranke so lahko na ustni obravnavi osebno navzoče, če pa je vrednost terjatve večja od 2 000 EUR, je obvezna udeležba odvetnika in procesnega pooblaščenca.

Sodišče invalidnim osebam, osebam, starejšim od 60 let, ki to zahtevajo, in osebam, starejšim od 80 let, zagotovi potrebne ureditve in prilagoditve za njihovo enakopravno udeležbo. Prednost imajo postopki, ki vključujejo osebe, starejše od 80 let, tako v ugotovitveni fazi kot tudi v fazi izvršbe.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Uporabljajo se splošna pravila o dokazih. Dopustne so vse vrste dokazov. Dokaze je mogoče zahtevati in predložiti pred obravnavo.

1.6 Pisni postopek

Tožbeni zahtevek in odgovor nanj sta v pisni obliki. Vprašanja v zvezi s postopkom se razrešijo med obravnavo. Vendar sprotna vprašanja niso več mogoča, ko so predloženi dokazi razglašeni za dopustne. Dokazi se izvajajo ustno in predvsem na obravnavi.

1.7 Vsebina sodbe

Sodba se obrazloži in izda v pisni obliki kot v vseh drugih postopkih.

Sodba mora vsebovati odločitev o stroških postopka, ki se naložijo stranki, ki se ji zavrnejo vsi zahtevki na prvi stopnji in v pritožbenem postopku, razen če sodnik odloči, da obstajajo resni pravni ali dejanski dvomi. V primeru delne ugoditve zahtevku se stroški ne naložijo, vendar jih lahko sodišče naloži eni od strank, če ugotovi, da je ravnala malomarno.

1.8 Povračilo stroškov

Če je udeležba odvetnika in procesnega pooblaščenca obvezna ter obstaja nalog za plačilo stroškov, se lahko stranki, v korist katere so stroški prisojeni, po oceni stroškov povrnejo stroški postopka, če ne presegajo tretjine zneska stroškov postopka za vsako stranko, ki je vključena v nalog.

Če stranka, v korist katere so stroški prisojeni, živi izven kraja obravnave, se ji lahko povrnejo stroški procesnega pooblaščenca, čeprav njegova udeležba ni obvezna.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba zoper sodbo je mogoča, če vrednost spora presega 3 000 EUR. Pritožba se vloži pri deželnem sodišču, ki je pristojno za obravnavo pritožb, in sicer v pisni obliki in v roku največ 20 dni.

Za obravnavo pritožb je pristojno deželno sodišče, ki ga sestavlja en sam sodnik, zoper njegovo sodbo pa ni mogoče vložiti pritožbe.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Postopki v sporih majhne vrednosti se lahko v skladu s členom 756 in naslednjimi zakona o pravdnem postopku vložijo pri okrajnih sodiščih (chambres de proximité des tribunaux judiciaires) in pri sodnikih za spore v zvezi z zaščito (juges des contentieux de la protection).

Postopek je ustni, vendar lahko stranke predložijo pisna stališča, če tako želijo.

V predlogu je lahko navedeno, da se tožeča stranka strinja s postopkom brez obravnave (člen 757 zakonika o pravdnem postopku). Poleg tega člen 828 zakona o pravdnem postopku strankam omogoča, da v kateri koli fazi postopka dajo izrecno soglasje, da postopek poteka brez obravnave. Postopek brez obravnave velja od 1. januarja 2020 in sledi evropskemu postopku v sporih majhne vrednosti.

Tajništvo sodišča s priporočenim pismom s povratnico pozove stranke na obravnavo. Če toženec ne prejme takega pisma, lahko sodnik od tožnika zahteva, naj ga izroči prek sodnega izvršitelja (huissier de justice).

Pred sodnim postopkom mora po izbiri strank potekati poskus poravnave s strani sodnega spravnega posredovalca, poskus mediacije ali poskus participativnega postopka, sicer lahko sodnik po uradni dolžnosti odloči, da je tožba nedopustna.

Zastopanje po odvetniku ni obvezno. Stranke lahko zastopa njihov zakonec, zunajzakonski partner, oseba, s katero so sklenile civilnopravno pogodbo o solidarnosti, starši ali sorodniki v ravni ali stranski črti in osebe, ki za stranke delajo.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Vrednost zahtevka ne sme presegati 5 000 EUR in zahtevek mora spadati v stvarno pristojnost okrajnega sodišča ali sodnika za spore v zvezi z zaščito.

1.2 Uporaba postopka

1.3 Obrazci

Obstaja obrazec za namene predložitve zadeve sodišču.

Gre za obrazec CERFA št. 11764*08, ki je na voljo na spletišču francoske uprave, v vseh službah sodišč za sprejem strank (Services d'Accueil Unique du Justiciable) in na spletišču www.justice.fr.

1.4 Pomoč

Ker gre za preprost postopek, v katerem tožbeni zahtevek ne presega 5 000 EUR in stranke zasliši sodnik, razen če se dogovorijo za postopek brez obravnave, zakonodaja ne predvideva pravne pomoči. Strankam pa lahko pomaga ali jih zastopa odvetnik, tudi po tem, ko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Glede izvajanja dokazov veljajo podobna pravila kot v rednem postopku.

1.6 Pisni postopek

Razen v primerih, ko se stranke dogovorijo o postopku brez obravnave, za tako tožbo ni zgolj pisnega postopka.

1.7 Vsebina sodbe

Glede izdaje sodnih odločb se uporabljajo pravila, ki veljajo za redni postopek.

1.8 Povračilo stroškov

Uporabljajo se pravila, ki veljajo tudi za druge postopke. Ker imenovanje odvetnika in zastopanje načeloma nista potrebna, so stroški tega postopka manjši.

1.9 Možnost pritožbe

Zaradi vrednosti spora pritožba ni mogoča. Sodba se lahko le izpodbija (če tožena stranka ni prejela vabila na obravnavo) oziroma se lahko zoper njo vloži kasacijska pritožba (če je tožena stranka prejela vabilo na obravnavo).

Sorodne povezave

Spletišče ministrstva za pravosodje (Ministère de la Justice)

Spletišče Legifrance

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Republiki Hrvaški spore majhne vrednosti urejajo členi 457–467.a zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 25/13, 89/14, 70/19, 80/22, 114/22 in 155/23; v nadaljnjem besedilu: ZPP), evropski postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 861/2007) pa urejajo določbe člena 507.o–ž ZPP.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Spori majhne vrednosti so spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 1 320,00 EUR.

V postopkih pred gospodarskimi sodišči (trgovački sudovi) so spori majhne vrednosti spori, v katerih vrednost tožbenega zahtevka ne presega 6 630,00 EUR.

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih tožbeni zahtevek ni denarni znesek, vendar se je tožnik strinjal, da za poplačilo tožbenega zahtevka prejme največ 1 320,00 EUR.

Spori majhne vrednosti vključujejo tudi spore, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, temveč izročitev premičnega premoženja, katerega vrednost, kot jo je navedel tožnik v tožbi, ne presega 1 320,00 EUR.

V skladu s trenutno ureditvijo evropskih postopkov v sporih majhne vrednosti se Uredba št. 861/2007 uporablja, če vrednost zahtevka brez vseh obresti, stroškov in izdatkov ne presega 2 000 EUR v času, ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka.

Postopki v sporih majhne vrednosti se izvajajo tudi v primeru ugovora zoper plačilni nalog, če vrednost dela plačilnega naloga, ki se izpodbija, ne presega 1 320,00 EUR.

V postopku v sporih majhne vrednosti je treba postopek pred sodiščem prve stopnje zaključiti v razumnem roku, v vsakem primeru pa v manj kot enem letu od datuma vložitve zahtevka.

1.2 Uporaba postopka

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pred občinskim ali gospodarskim sodiščem v skladu s pravili o stvarni pristojnosti iz člena 34 in člena 34.b ZPP. Začnejo se z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču oziroma s predložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine notarju, kadar je zoper sklep o izvršbi pravočasno vložen dopusten ugovor.

1.3 Obrazci

Obrazci, drugi zahtevki ali izjave se predložijo pisno, po telefaksu ali elektronski pošti in se uporabljajo le za evropske postopke v sporih majhne vrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007.

Drugih določenih obrazcev za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni.

1.4 Pomoč

ZPP ne vsebuje posebnih določb o pravni pomoči v postopkih v sporih majhne vrednosti. Stranko lahko med postopkom v sporih majhne vrednosti zastopa odvetnik.

Če so izpolnjene predpostavke zakona o brezplačni pravni pomoči (Zakon o besplatnoj pravnoj pomoći) (NN, št. 143/13 in 98/19), imajo stranke v postopku pravico do brezplačne pravne pomoči.

Informacije o sistemu brezplačne pravne pomoči v Republiki Hrvaški so na voljo na spletni strani: https://pravosudje.gov.hr/besplatna-pravna-pomoc/6184.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopkih v sporih majhne vrednosti morajo stranke najpozneje ob vložitvi tožbe oziroma odgovora na tožbo navesti vsa dejstva, na katerih temeljijo njihovi zahtevki, in predložiti dokaze, potrebne za ugotovitev zatrjevanih dejstev.

V postopkih v sporih majhne vrednosti, ki se nanašajo na ugovor zoper plačilni nalog, mora tožnik najpozneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil preklican plačilni nalog, navesti vsa dejstva, na katerih temeljijo njegovi zahtevki, in predložiti dokaze, potrebne za ugotovitev zatrjevanih dejstev.

V postopkih v sporih majhne vrednosti, ki se nanašajo na ugovor zoper plačilni nalog, mora toženec najpozneje v 15 dneh po prejemu tožnikove vloge, v kateri ta navede vsa dejstva, na katerih temeljijo njegovi zahtevki, in predloži dokaze, potrebne za ugotovitev zatrjevanih dejstev, navesti vsa dejstva, na katerih temeljijo njegovi zahtevki, in predložiti dokaze, potrebne za ugotovitev zatrjevanih dejstev.

Stranke na pripravljalnem naroku ne morejo navesti novih dejstev ali predložiti novih dokazov, razen če jih brez svoje krivde niso mogle navesti oziroma predložiti v tožbi oziroma odgovoru na tožbo ali v svojih vlogah iz zgornjih določb, in sicer z navedbo vseh dejstev, na katerih temeljijo njihovi zahtevki, in s predložitvijo dokazov, potrebnih za ugotovitev zatrjevanih dejstev.

Sodišče novih dejstev in dokazov, ki jih stranke navedejo oziroma predložijo na pripravljalnem naroku v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami, ne bo upoštevalo.

Za izvajanje dokazov se uporabljajo splošne določbe ZPP. Dokazi v postopkih v sporih majhne vrednosti lahko zato vključujejo oglede, listine, izjave prič, izvedenska poročila, dokaze, ki jih predložijo stranke, sodišče pa odloči, kateri od predloženih dokazov se uporabijo za ugotovitev odločilnih dejstev.

Več informacij o dokazih in izvajanju dokazov je na voljo v informativnem listu z naslovom „Izvajanje dokazov – Republika Hrvaška“ (Izvođenje dokaza – Republika Hrvatska).

1.6 Pisni postopek

Postopki v sporih majhne vrednosti se vodijo pisno.

V postopkih v sporih majhne vrednosti sodišče izvede obravnavo, če meni, da je potrebna zaradi pridobivanja dokazov, ali če vsaj ena od strank predloži utemeljen predlog za izvedbo obravnave. Sodišče sprejme odločitev o zavrnitvi predloga stranke za obravnavo, če glede na okoliščine zadeve meni, da je postopek mogoče izvesti pošteno brez obravnave. Zoper odločitev o zavrnitvi predloga stranke za obravnavo ni dovoljena pritožba.

1.7 Vsebina sodbe

Ker v zvezi z vsebino sodbe v postopkih v sporih majhne vrednosti ni posebnih določb, se uporabljajo splošne določbe ZPP, tj. člen 338 ZPP, ki določa, da mora pisna različica sodbe vsebovati uvod, izrek in obrazložitev.

Uvod sodbe vsebuje: navedbo, da se sodba razglaša v imenu Republike Hrvaške, naziv sodišča, ime in priimek sodnika posameznika ali predsedujočega sodnika, sodnika poročevalca in članov senata, ime in priimek ali naziv, osebno identifikacijsko številko ter stalno ali začasno prebivališče oziroma registrirani sedež strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev, kratko navedbo predmeta spora, datum končanja glavne obravnave, navedbo strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev, ki so se udeležili glavne obravnave, ter datum razglasitve sodbe.

Izrek sodbe vsebuje odločitev sodišča o sprejetju ali zavrnitvi posameznih zahtevkov v glavni stvari in podrednih zahtevkov ter odločitev o obstoju ali neobstoju zahtevka, predloženega za poravnavo (člen 333 ZPP).

V obrazložitvi sodišče na kratko opiše zahtevke strank, dejstva, ki so jih navedle, in dokaze, ki so jih predložile. Sodišče posebej navede in obrazloži, katera od teh dejstev je ugotavljalo, zakaj in kako jih je ugotovilo, ali jih je ugotovilo z izvajanjem dokazov, kateri dokazi so bili izvedeni ter zakaj in kako so bili ocenjeni. Sodišče izrecno navede, katere določbe materialnega prava so se uporabile pri odločanju o zahtevkih strank, in se po potrebi opredeli do stališč strank glede pravne podlage spora in do morebitnih predlogov ali ugovorov, v zvezi s katerimi ni navedlo obrazložitve v odločitvah, sprejetih med postopkom.

V obrazložitvi zamudne sodbe, sodbe na podlagi pripoznave ali sodbe na podlagi odpovedi se navedejo samo razlogi za izdajo takih sodb.

1.8 Povračilo stroškov

Odločitev o povračilu stroškov v postopkih v sporih majhne vrednosti se sprejme na podlagi splošnih določb ZPP, pri čemer mora stranka, ki pravdo v celoti izgubi, povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu intervenientu.

Če sta stranki v pravdi deloma uspešni, sodišče najprej določi odstotek, v katerem je vsaka od strank uspela, nato od odstotka, ki ga je dosegla uspešnejša stranka, odbije odstotek manj uspešne stranke, nakar določi znesek posameznih in znesek skupnih stroškov uspešnejše stranke v pravdi, ki so bili potrebni za ustrezno vodenje postopka, in tej stranki odmeri plačilo deleža teh skupnih stroškov, ki ustreza deležu, ki ostane po navedenem obračunu odstotkov uspešnosti strank v pravdi. Stopnja uspešnosti v pravdi se oceni na podlagi končnih tožbenih zahtevkov, pri čemer se upošteva tudi uspešnost dokazovanja o osnovi zahtevka.

Ne glede na navedeno lahko sodišče eni stranki naloži, naj drugi stranki plača posamezne stroške v skladu s členom 156(1) ZPP, po katerem je stranka zavezana, da ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrne stroške, ki so nastali po njeni krivdi ali zaradi dogodka, ki se ji je pripetil.

Če sta stranki v pravdi približno enako uspešni, lahko sodišče odredi, da vsaka stranka nosi svoje stroške ali da ena stranka drugi nadomesti le posamezne stroške v skladu z zgoraj navedenim členom 156(1) ZPP.

Sodišče lahko odloči, da mora ena od strank plačati vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo v razmeroma neznatnem delu svojega zahtevka in zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

Nasprotno pa mora stranka ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrniti stroške, ki so nastali po njeni krivdi ali zaradi dogodka, ki se ji je pripetil.

1.9 Možnost pritožbe

V postopku v sporih majhne vrednosti se lahko pritožba vloži le zoper sklep, s katerim se postopek konča.

Drugi sklepi, ki so predmet pritožbe v skladu s tem zakonom, se lahko izpodbijajo samo s pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča.

V vseh drugih primerih se za vložitev pritožbe uporabljajo splošne določbe ZPP. V skladu s tem lahko v postopkih v sporih majhne vrednosti stranke vložijo pritožbo zoper sodbo oziroma sklep na prvi stopnji v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa.

Sodba ali sklep, s katerim se konča postopek v sporih majhne vrednosti, se lahko izpodbija le zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354(2) ZPP, razen zaradi kršitve iz točke 3 navedenega člena.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Posebnega postopka za spore majhne vrednosti ni. Spore majhne vrednosti obravnava mirovni sodnik (giudice di pace).

Praviloma naj bi bil postopek pred mirovnim sodnikom čim preprostejši (glej oddelke 316 do 322 zakonika o civilnem postopku (codice di procedura civile)).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Mirovni sodniki so pristojni za spore v zvezi s premičnim premoženjem, katerega vrednost ne presega 10 000 EUR, razen če je z zakonom določeno drugače.

Mirovni sodnik obravnava tudi odškodninske tožbe v zvezi z nesrečami v cestnem in vodnem prometu, če vrednost zahtevka ne presega 25 000 evrov.

Mirovni sodnik ne glede na vrednost spora obravnava vse zadeve, ki vključujejo:

• določitev meja in upoštevanje razdalje pri zasaditvi dreves in živih meja, določene z zakonom, drugim predpisom ali prakso;
• obseg in uporabo skupnih prostorov večstanovanjske stavbe;
• razmerja med lastniki ali stanovalci v zvezi z dimom, plini, vročino, hrupom, tresljaji in podobnimi emisijami, ki presegajo običajne ravni;
• obresti ali nepredvidene stroške zaradi zamude pri plačilu pokojninskih ali socialnih dajatev.

1.2 Uporaba postopka

Nedavna reforma (zakonska uredba št. 149/2022) je prinesla številne novosti glede postopkov pred mirovnim sodnikom. Da bi postopke prilagodili digitalnim zahtevam se od 1. januarja 2023 uporabljajo tudi določbe člena 127(3) in člena 127 bis zakonika o civilnem postopku (obravnave z avdiovizualnimi povezavami), člena 127 ter zakonika o civilnem postopku (predložitev pisnih obvestil), člena 193(2) zakonika o civilnem postopku (izjave sodnih tehničnih izvedencev za prisege z digitalnim podpisom) in člena 196 duodecies (izvedbena določba) zakonika o civilnem postopku (obravnave z avdiovizualnimi povezavami na daljavo), tudi za postopke, ki na ta datum še potekajo. Določbe iz poglavja I naslova V ter (izvedbena določba) zakonika o civilnem postopku (digitalno pravosodje) se uporabljajo od 30. junija 2023, tudi za postopke, ki na ta datum še potekajo.

Vloge se vložijo s pozivom k uporabi poenostavljenega postopka, če je ta zanje ustrezen (členi 281 decies do 281 terdecies zakonika o civilnem postopku).

Vloga se lahko vloži tudi ustno. Mirovni sodnik sestavi zapisnik in ga vroči tožeči stranki skupaj s sklepom o določitvi datuma zaslišanja strank iz člena 318 zakona o civilnem postopku.

V vlogah morajo biti navedeni sodišče in stranke, dejstva in predmet pritožbe (novi člen 318(1) zakonika o civilnem postopku).

Mirovni sodnik v petih dneh od dodelitve zadeve izda sklep o določitvi datuma zaslišanja strank v skladu z drugim odstavkom člena 281 undecies (novi člen 318(2) zakonika o civilnem postopku).

Tožeča stranka se ustanovi z vložitvijo vročene vloge ali uradnega zapisnika iz člena 316 zakonika o civilnem postopku, skupaj s sklepom iz člena 318 (če je vlogo predložila ustno), poročilom o vročitvi in po potrebi pooblastilom.

Tožena stranka se ustanovi v skladu s tretjim in četrtim odstavkom člena 281 undecies zakonika o civilnem postopku z vložitvijo odgovora na tožbo in po potrebi pooblastila (novi člen 319 zakonika o civilnem postopku).

Mirovni sodnik lahko na prvi obravnavi stranke zasliši in poskusi doseči spravo. Če je sprava uspešna, mirovni sodnik sestavi zapisnik o doseženem sporazumu. Če sprava ni uspešna, mirovni sodnik nadaljuje v skladu s poenostavljenim postopkom (drugi, tretji in četrti odstavek člena 281 duodecies) in – če meni, da v zadevi še ni mogoče izdati odločbe – sproži preiskovalne postopke, ki so pomembni za sodbo.

Kadar mirovni sodnik meni, da je v zadevi mogoče izdati odločbo, uporabi postopek iz člena 281 sexies zakonika o civilnem postopku. Tožbene zahtevke torej določi sodnik in lahko odredi ustno obravnavo zadeve. Sodba se v 15 dneh po tej razpravi vloži v sodnem tajništvu.

1.3 Obrazci

Oblika obrazcev ni predpisana.

1.4 Pomoč

Če vrednost spora ne presega 1 100 evrov, lahko stranke pred mirovnim sodnikom nastopijo same (člen 82 zakonika o civilnem postopku; glej informativni list „Predložitev zadeve sodišču“).

V vseh drugih primerih mora stranke zastopati odvetnik.

Vendar lahko mirovni sodnik stranki glede na naravo in obseg zadeve na podlagi njene ustne prošnje ali druge vloge dovoli, da pred sodiščem nastopi sama.

Sodnik preveri, ali sta stranki izvedli vsa dejanja, potrebna za njun nastop pred sodiščem, in ju po potrebi pozove, naj dopolnita ali uredita dokumente, ki so po njegovem mnenju pomanjkljivi.

Če ugotovi, da odvetnik nima pooblastila kot zagovornik ali da je v njegovem pooblastilu za zastopanje ali pomoč ali dovoljenju napaka, zaradi česar je neveljavno, sodnik določi rok, v katerem morajo stranke določiti osebo, odgovorno za zastopanje ali pomoč, dati potrebna dovoljenja ali dati ali podaljšati pooblastilo za zastopanje. Če je napaka odpravljena v roku, se vloga šteje za pravilno, njeni vsebinski in postopkovni učinki pa veljajo od datuma prve vročitve (člen 182 zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pravila o pridobivanju dokazov so enaka kot pri rednem sodnem postopku (glej informativni list „Pridobivanje dokazov“).

1.6 Pisni postopek

To ureja člen 127 ter zakonika o civilnem postopku, ki določa, da se lahko zaslišanje, tudi če je že določen datum zanj, nadomesti s predložitvijo pisne podlage, ki vsebuje samo vloge in tožbene zahtevke, če navzočnost oseb, razen zagovornikov, strank, državnega tožilca in pomožnih članov sodišča, ni potrebna. V takih primerih se zaslišanje nadomesti s predložitvijo pisne podlage na zahtevo vseh udeleženih strank. Kadar sodnik odredi nadomestitev zaslišanja, določi tudi obvezni rok najmanj 15 dni za predložitev pisne podlage. Vsaka stranka […]

1.7 Vsebina sodbe

Na splošno se uporabljajo pravila poenostavljenega postopka, določena v točki 1.2.

V zadevah v vrednosti do 2 500 EUR lahko mirovni sodnik razsodi ex aequo et bono (tj. brez izrecnega sklicevanja na pravna pravila) (člen 113 zakonika o civilnem postopku).

1.8 Povračilo stroškov

Ali je povračilo stroškov kakor koli omejeno? Če je, kako?

Odločitve o stroških se sprejmejo na podlagi splošnih pravil, v skladu s katerimi stroške nosi stranka, ki v postopku ne uspe. Vendar se lahko vsaki stranki naloži plačilo njenih lastnih stroškov, če nobena stranka ne uspe v postopku, ali iz drugega upravičenega razloga.

1.9 Možnost pritožbe

Sodbe, ki jih je mirovni sodnik izrekel po načelu ex aequo et bono (spori, katerih vrednost ne presega 2 500 EUR), se lahko izpodbijajo le, če so bila kršena postopkovna pravila, ustavno pravo ali pravo EU ali načela, ki urejajo predmet zadeve.

Zoper vse druge sodbe, ki jih izda mirovni sodnik, se je mogoče pritožiti.

Glej informativne liste o pravosodnem sistemu, pristojnosti sodišč in predložitvi zadeve sodišču.

Sorodne priloge

Zakonik o civilnem postopku

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V ciprskem pravnem sistemu ni posebnega postopka v sporih majhne vrednosti, razen postopka iz Uredbe (ES) št. 861/2007, za uporabo katerega je bila sprejeta postopkovna uredba.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

1.2 Uporaba postopka

1.3 Obrazci

1.4 Pomoč

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

1.6 Pisni postopek

1.7 Vsebina sodbe

1.8 Povračilo stroškov

1.9 Možnost pritožbe

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V Latviji so 15. januarja 2018 začele veljati spremembe zakona o civilnem postopku, pri čemer je bilo besedilo „spori majhne vrednosti“ nadomeščeno z besedilom „zadeve, ki se obravnavajo po poenostavljenem postopku“.

Sodnik začne poenostavljeni postopek na podlagi pisne vloge, če glavnica ali – v primeru zahtevka za izterjavo preživnine – skupni znesek plačil na dan vložitve zahtevka ne presega 2 500 EUR. V primeru zahtevkov za izterjavo preživnine se skupni znesek plačil nanaša na vsakega otroka posebej (člen 250¹⁹(2) zakona o civilnem postopku).

Poenostavljeni postopek urejata poglavje 30³, členi 250¹⁸ do 250^27A, in poglavje 54¹, členi 440¹ do 440¹² zakona o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poenostavljeni postopek se uporablja samo, kadar se zahtevki nanašajo na izterjavo denarja ali preživnine (člen 35(1)(1) in (3) zakona o civilnem postopku).

Nacionalne zakonodajne določbe, ki urejajo poenostavljeni postopek, se ne uporabljajo za postopkovna pravila v zvezi z zahtevki, vloženimi v okviru poenostavljenega postopka, iz Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, pri čemer so izjema postopki pritožbe zoper odločbe prvostopenjskega sodišča.

Za vlogo se plača državna taksa (valsts nodeva) (člen 34(1)(1) zakona o civilnem postopku), ki znaša:

(a) 15 % zahtevanega zneska, vendar najmanj 70 EUR, v primeru zahtevanega zneska v višini do 2 134 EUR,

(b) 320 EUR in dodatne 4 % vrednosti, za katero zahtevani znesek presega 2 134 EUR, v primeru zahtevanega zneska v višini od 2 135 EUR do 7 114 EUR.

Državna taksa se ne plača v primeru zahtevkov za izterjavo preživnine za otroka ali starša.

1.2 Uporaba postopka

Pri obravnavi zadev po poenostavljenem postopku sodišče izvaja splošne sodne postopke ob upoštevanju izjem v civilnem postopku, ki se uporabljajo za zadeve, obravnavane po poenostavljenem postopku. Sodnik začne poenostavljeni postopek na podlagi pisne vloge.

Sodnik vloge za začetek poenostavljenega postopka ne obravnava, če vloga ni pripravljena v skladu z vzorcem, ki ga je odobril kabinet ministrov.

Če sodnik sprejme obrazloženo odločbo, da vloge ne bo obravnaval, odločbo pošlje tožniku in določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti krajši od 20 dni od dneva, ko je bila odločba poslana. Zoper sodnikovo odločbo se je mogoče pritožiti v desetih dneh od datuma izdaje sodbe ali v 15 dneh od datuma vročitve sodbe, če ima posameznik stalno prebivališče zunaj Latvije.

1.3 Obrazci

Vlogo v zvezi z zahtevkom in pripombe toženca je treba pripraviti v skladu z obrazci iz prilog k uredbi kabineta ministrov (Ministru kabinets) št. 305 z dne 29. maja 2018 o obrazcih, ki se uporabljajo v poenostavljenem postopku. Priloge k navedeni uredbi kabineta ministrov vključujejo naslednje obrazce:

1. vlogo za začetek poenostavljenega postopka za izterjavo denarja (Priloga 1);

2. vlogo za začetek poenostavljenega postopka za izterjavo preživnine (Priloga 2);

3. izjavo v zvezi s poenostavljenim postopkom za izterjavo denarja (Priloga 3);

4. izjavo v zvezi z vlogo za začetek poenostavljenega postopka za izterjavo preživnine (Priloga 4).

Poleg podatkov o tožniku in tožencu je treba v obrazec zahtevka, vloženega v okviru poenostavljenega postopka, vključiti tudi naslednje informacije:

1. ime okrožnega ali mestnega sodišča (rajona (pilsētas) tiesa), pri katerem je vložena tožba: če se stranki nista pogodbeno dogovorili, da bosta spore reševali pred sodiščem v drugem kraju, je treba zahtevek zoper fizično osebo vložiti pri sodišču v kraju, kjer ima ta oseba prijavljeno stalno prebivališče, v primeru pravne osebe pa v kraju, kjer ima ta oseba sedež (če je zahtevek povezan z dejavnostmi podružnice ali zastopstva pravne osebe, se lahko vloži tudi v kraju podružnice ali zastopstva).
   Informacije o tem, katero sodišče je pristojno in ga je zato treba navesti na obrazcu, so na voljo na spletnem portalu https://www.tiesas.lv/ v razdelku Tiesas (sodišča), Tiesu darbības teritorijas (krajevna pristojnost sodišč);
2. zastopnika tožnika, če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba. Da bi lahko druga oseba nastopala kot zastopnik na sodišču, je treba sestaviti pooblastilo za zastopanje (pilnvara), ki ga overi notar, in ga navesti v stolpcu, v katerem se navede podlaga za zastopanje. Če stranko zastopa odvetnik (zvērināts advokāts), je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja (orderis), če pa odvetnik nastopa v imenu stranke, je treba to potrditi s pooblastilom za zastopanje (ki ga v tem primeru ni treba overiti pri notarju);
3. predmet zahtevka: na obrazcu je treba navesti sporne pravice in pravna razmerja med tožnikom in tožencem, katerih obstoj ali neobstoj naj bi sodišče potrdilo in tako zaščitilo tožnikove pravice ali interese, zaščitene z zakonom;
4. metodo za izračun zahtevanega zneska: na obrazcu zahtevka, vloženega v okviru poenostavljenega postopka, je treba navesti glavnico, tj. višino dolga brez obresti in pogodbenih kazni, znesek morebitnih pogodbenih kazni, morebitne pogodbeno ali zakonsko določene obresti in vsoto vseh teh zneskov;
5. dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in dokaze v podporo tem dejstvom, posebne določbe zakona, na katerih temelji zahtevek, in ukrep, katerega sprejetje tožnik predlaga sodišču;
6. tožbo mora podpisati tožnik ali njegov zastopnik ali oba, če tako zahteva sodišče. Tožbi je treba priložiti listine, iz katerih je razvidno, da so bili izvedeni vsi postopki v zvezi s predhodno izvensodno preiskavo zadeve, ki se zahtevajo z zakonom, in ki utemeljujejo dejstva, na katerih temelji zahtevek.

1.4 Pomoč

Zakon o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o brezplačni pravni pomoči v zadevah, obravnavanih po poenostavljenem postopku. Oseba ima lahko v zadevi, obravnavani po poenostavljenem postopku, zastopnika.

Če tožnik želi, da njegove interese na sodišču zastopa druga oseba, in tožbo vloži zastopnik, mora tožba vsebovati zastopnikovo ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov za korespondenco s sodiščem, če je zastopnik pravna oseba, pa njeno ime, številko vpisa v register in sedež. Zastopnik v civilnem postopku je lahko vsaka fizična oseba, ki je dopolnila 18 let, za katero ni odrejeno skrbništvo in za katero ne velja nobena od omejitev iz člena 84 zakona o civilnem postopku. Če kot zastopnik na sodišču nastopa druga oseba, je treba sestaviti notarsko overjeno pooblastilo za zastopanje. Tožnik lahko zastopnika določi z ustno vlogo na sodišču, kar je treba zabeležiti v zapisnik obravnave. Zastopnik pravne osebe mora imeti pisno pooblastilo za zastopanje (ki ga ni treba overiti) ali listine, ki potrjujejo, da je oseba uradnik, ki ima pravico do zastopanja pravne osebe brez posebnega pooblastila. Če stranko zastopa odvetnik (zvērināts advokāts), je treba zastopanje potrditi z dogovorom o zastopanju med stranko in odvetnikom s predplačilom honorarja (orderis), če pa odvetnik nastopa v imenu stranke, je treba to potrditi s pooblastilom za zastopanje (ki ga v tam primeru ni treba overiti pri notarju). Če ima oseba zastopnika, potrebne listine pri sodišču vloži in podpiše zastopnik, ki deluje v imenu osebe v skladu s pooblastilom za zastopanje.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Za pridobivanje dokazov se uporabljajo splošne določbe zakona o civilnem postopku. Dokazi v zadevah, ki se obravnavajo po poenostavljenem postopku, so torej lahko pripombe strank ali tretjih oseb, izjave prič, pisni dokazi in izvedenska mnenja.

1.6 Pisni postopek

Sodnik začne poenostavljeni postopek na podlagi pisne vloge. Tožniku se pošljeta kopija vloge in obrazec za pripombe. Tožnik mora svoje pripombe predložiti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vloga poslana. Glede na okoliščine in naravo zadeve se lahko tožencu pošljejo tudi listine, priložene vlogi. Sodišče toženca tudi obvesti, da se sodba v zadevi izreče tudi, če toženec ne predloži pripomb, in da lahko zahteva obravnavo zadeve na sodišču.

Ko sodišče pošlje dokumente strankam, jim pojasni njihove procesne pravice, jih seznani s sestavo sodišča, ki bo obravnavalo zadevo, in pojasni, kako lahko stranka predlaga izločitev sodnika. Z zakonom o civilnem postopku so strankam podeljene procesne pravice v zvezi s pripravo zadeve za obravnavo, ki jih lahko uveljavijo najpozneje sedem dni pred datumom obravnave zadeve.

Toženec lahko svoje pripombe predloži z uporabo predloge, ki jo je odobril kabinet ministrov. Predloga je eden od obrazcev iz prilog k uredbi kabineta ministrov št. 305 z dne 29. maja 2018 o obrazcih, ki se uporabljajo v poenostavljenem postopku. Toženec mora v svojih pripombah navesti naslednje informacije:

1. ime sodišča, ki so mu pripombe predložene;
2. ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in prijavljeno stalno prebivališče tožnika, če tega ni, pa njegovo dejansko prebivališče, oziroma v primeru pravne osebe njeno ime, številko vpisa v register in sedež;
3. svoje ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in prijavljeno stalno prebivališče ter dodaten naslov, ki ga je prijavil, če tega ni, pa dejansko prebivališče; v primeru, da je pravna oseba, svoje ime, številko vpisa v register in sedež. Toženec lahko navede tudi drug naslov za korespondenco s sodiščem;
4. številko zadeve in predmet zahtevka;
5. podatek o tem, ali v celoti ali delno priznava zahtevek;
6. svoje ugovore zoper zahtevek ter razloge in zakonodajne akte, na katerih temeljijo;
7. dokaze, ki podpirajo njegove ugovore zoper zahtevek;
8. zahteve za razkritje dokazov;
9. podatek o tem, ali želi povračilo sodnih stroškov;
10. podatek o tem, ali želi povračilo stroškov, povezanih z vodenjem zadeve, pri čemer mora navesti znesek in priložiti listine, ki utemeljujejo zadevni znesek;
11. podatek o tem, ali zahteva obravnavo zadeve na sodišču;
12. druge okoliščine, ki so po njegovem mnenju pomembne za obravnavo zadeve;
13. morebitne druge zahteve;
14. seznam listin, priloženih pripombam;
15. datum in kraj sestave pripomb.

Toženec lahko v 30 dneh od dneva, ko mu je poslana tožba, vloži nasprotno tožbo, če:

1. je mogoč pobot terjatev iz prvotne in nasprotne tožbe;
2. bi dopustitev nasprotne tožbe sodišču preprečila ugoditev vsem zahtevkom v prvotni tožbi ali njihovemu delu;
3. sta nasprotna tožba in prvotna tožba medsebojno povezani ter se lahko zadeva reši hitreje in pravilneje, če se obravnavata skupaj. Zadeva se obravnava v skladu s postopkom za zahtevke, vložene v okviru poenostavljenega postopka, če se tudi nasprotna tožba nanaša na zahtevek, vložen v okviru poenostavljenega postopka, kar pomeni, da ne presega zgornje dopustne meje in je ustrezno sestavljen.

Če znesek, ki se zahteva v nasprotni tožbi, presega zgornjo mejo za zahtevke, vložene v okviru poenostavljenega postopka, ali se nasprotna tožba ne nanaša na izterjavo denarja ali preživnine, sodišče zadevo obravnava v skladu z rednim sodnim postopkom.

Če stranki ne zahtevata sodne obravnave zadeve in po mnenju sodišča obravnava ni potrebna, se zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, obravnava pisno, pri čemer sta stranki pravočasno obveščeni o datumu, ko bo skrajšana sodba na voljo v spletnem sistemu. Šteje se, da je datum objave skrajšane sodbe v spletnem sistemu datum, ko je sodba sestavljena. Sodišče zadevo preuči na obravnavi v skladu z rednim sodnim postopkom, če ena od strank predloži utemeljeno zahtevo in če je po mnenju sodišča obravnava potrebna. Sodišče lahko zadevo obravnava na obravnavi tudi na lastno pobudo. Če prebivališče osebe ali kraj, kjer se oseba zadržuje, ni v Latviji in je njen naslov znan, se sodne listine dostavijo in vročijo v skladu z mednarodno zakonodajo, ki je za Latvijo zavezujoča, ali v skladu z zakonodajo Evropske unije, vključno z Uredbo (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.

1.7 Vsebina sodbe

V zadevah, ki se obravnavajo po poenostavljenem postopku, sodišče sestavi skrajšano sodbo. Skrajšana sodba se sestavi v skladu s splošnimi zahtevami glede vsebine sodb (člen 193 zakona o civilnem postopku), pri čemer so v opisnem delu navedeni le predmet zahtevka, zakoni in predpisi, na katere se sklicuje stranka in na katerih temelji zahtevek, ter obrazložitev sodbe zgolj na podlagi zakonodaje, na katero se je sodišče oprlo.

Sodišče v zadevi, obravnavani po poenostavljenem postopku, sestavi celotno sodbo (v skladu s splošnimi zahtevami glede vsebine sodb), če stranka predloži pisno zahtevo za sestavo sodbe. Zahtevo je treba sodišču predložiti v desetih dneh od datuma razglasitve skrajšane sodbe (datuma objave skrajšane sodbe v spletnem sistemu). Sodišče lahko celotno sodbo sestavi tudi na lastno pobudo. Sodišče mora celotno sodbo sestaviti v 20 dneh po preteku roka za vložitev zahtevka za sestavo sodbe. Šteje se, da je datum objave celotne sodbe v spletnem sistemu datum njene sestave.

1.8 Povračilo stroškov

Za zadeve, ki se obravnavajo po poenostavljenem postopku, se uporabljajo splošna pravila glede plačila sodnih stroškov.

Ob izdaji sodbe sodišče neuspeli stranki naloži plačilo vseh sodnih stroškov stranke, ki je uspela (državna taksa in stroški postopka). Če je tožbi ugodeno le delno, se tožencu naloži plačilo sodnih stroškov tožnika sorazmerno z zahtevki, ki jim je bilo ugodeno, tožnik pa mora plačati sodne stroške toženca sorazmerno z zahtevki, ki so bili zavrnjeni. Če tožnik odstopi od tožbe, mora povrniti sodne stroške, ki jih je imel toženec. V tem primeru toženec ne povrne sodnih stroškov, ki jih je imel tožnik. Če tožnik tožbo umakne, ker toženec po vložitvi tožbe prostovoljno ugodi zahtevku, lahko sodišče na zahtevo tožnika tožencu naloži plačilo tožnikovih sodnih stroškov.

Prav tako sodišče na zahtevo toženca tožniku naloži plačilo toženčevih sodnih stroškov, če se odloči, da tožbe ne bo obravnavalo.

Če je tožnik oproščen sodnih stroškov, se lahko tožencu odredi plačilo sodnih stroškov državi sorazmerno z delom tožbe, ki mu je bilo ugodeno.

Za podredni zahtevek je treba plačati varščino v višini 70 EUR. Če sodišče v celoti ali delno razveljavi ali spremeni izpodbijano sodbo, se varščina vrne. Če je pritožba zavrnjena, se varščina ne vrne.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožba (apelācija) zoper sodbo sodišča prve stopnje se lahko vloži, če je:

• sodišče napačno uporabilo ali razlagalo pravilo materialnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
• sodišče kršilo pravilo procesnega prava, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi;
• sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje ali napačno presodilo dokaze ali zagotovilo nepravilno pravno presojo okoliščin zadeve, kar je privedlo do napačne odločitve v zadevi.

Če je bilo v zadevi, obravnavani po poenostavljenem postopku, odločeno s pisnim postopkom, začne rok za pritožbo zoper sodbo (20 dni) teči z dnem, ko je sodba sestavljena.

Poleg točk, navedenih v zakonu o civilnem postopku, je treba v pritožbi, s katero se zatrjuje, da je sodba napačna, navesti naslednje:

• katero pravilo materialnega prava je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo oziroma razlagalo ali katero postopkovno pravilo je bilo kršeno in kako je to vplivalo na odločitev o zadevi;
• katera dejstva je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo, kateri dokazi so bili napačno ocenjeni, kako je bila pravna presoja okoliščin v zadevi napačna in kako je to vplivalo na odločitev o zadevi.

Sodnik prvostopenjskega sodišča odloči, ali je pritožba dopustna, in v primeru, da pritožba ne izpolnjuje zahtev iz zakona o civilnem postopku ali pritožbi ni bil priložen prevod pritožbe in priloženih listin, kot je določeno v zakonu, določi rok, v katerem mora pritožnik odpraviti pomanjkljivosti. Če se pomanjkljivosti odpravijo v zadevnem roku, se šteje, da je bila pritožba vložena na dan, ko je bila vložena prvič. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožba ni bila vložena, in se vrne pritožniku.

Pritožba, ki ni podpisana ali jo je vložila oseba, ki za to ni bila ustrezno pooblaščena, ali za katero ni bila plačana državna taksa (ki se za pritožbo plača po stopnji, izračunani glede na znesek zahtevka v sporu na sodišču prve stopnje), se ne sprejme in se vrne pritožniku. Odločbe o zavrnitvi sprejetja pritožbe ni mogoče izpodbijati.

Ko se sodnik ali v nekaterih primerih senat treh sodnikov pritožbenega sodišča prepriča, da so bili postopki za vložitev pritožbe izvedeni v skladu z zahtevami, odloči o začetku pritožbenega postopka v 30 dneh od prejetja pritožbe.

Če obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za pritožbo, sodnik sprejme odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvesti stranke ter jim sporoči rok za predložitev pisnih pripomb.

Če sodnik, imenovan za sprejetje odločitve o pritožbi, meni, da se pritožbeni postopek ne bi smel začeti, o vprašanju glede začetka postopka odloči senat treh sodnikov.

Če vsaj eden od njih meni, da obstaja vsaj eden od mogočih razlogov za začetek pritožbenega postopka, sodniki sprejmejo odločitev o začetku pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke.

Če sodniki soglasno menijo, da ni razlogov za začetek pritožbenega postopka, sprejmejo odločitev o zavrnitvi začetka pritožbenega postopka in o tem nemudoma obvestijo stranke. Ta odločitev se sprejme v obliki sklepa (rezolūcija), ki ga ni mogoče izpodbijati.

Stranke lahko v 20 dneh od obvestila pritožbenega sodišča o začetku pritožbenega postopka predložijo pisne pripombe v zvezi s pritožbo.

Stranka lahko v 20 dneh od pošiljanja obvestila o začetku pritožbenega postopka vloži nasprotno pritožbo. Če je vložena nasprotna pritožba, jo sodišče nemudoma pošlje drugim strankam.

Pritožbe, vložene v poenostavljenem postopku, se obravnavajo v pisnem postopku; stranke so pravočasno obveščene o datumu, ko bo sodba na voljo na spletu, sestavi sodišča in svoji pravici do ugovora sodniku. Šteje se, da je sodba sestavljena na dan, ko se objavi v spletnem sistemu. Če sodišče meni, da je to potrebno, se lahko zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, obravnava na sodni obravnavi.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča ni mogoče vložiti kasacijske pritožbe, pravnomočnost pa nastopi z razglasitvijo, v primeru obravnave zadeve v pisnem postopku pa z dnem, ko je sodba sestavljena.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Nacionalni postopek v sporih majhne vrednosti je urejen v poglavju XXIV dela IV zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas) Republike Litve.

Evropski spori majhne vrednosti se rešujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti pa se obravnavajo v skladu s splošnimi pravili za postopek reševanja sporov, pri čemer izjeme določa zakon Republike Litve o izvajanju zakonodaje Evropske unije in mednarodne zakonodaje o civilnem postopku (Civilinį procesą reglamentuojančių Europos Sąjungos ir tarptautinės teisės aktų įgyvendinimo įstatymas).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Nacionalni in evropski postopek v sporih majhne vrednosti se uporabljata za denarne zahtevke do 2 000 EUR.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti se uporablja za civilne zahtevke, ki ne presegajo 2 000 EUR. Postopek se ne uporablja v zadevah v zvezi z: osebnim stanjem ali poslovno sposobnostjo fizičnih oseb; premoženjskimi razmerji med zakoncema, preživninskimi obveznostmi, oporokami in dedovanjem; stečajem, postopki v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, socialno varnostjo, arbitražo, delovnim pravom, najemom ali zakupom nepremičnine, razen tožb z denarnimi zahtevki, ter kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se uporablja od 1. januarja 2009. Zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti obravnavajo okrožna sodišča v skladu s pravili o krajevni pristojnosti, ki so določena v zakoniku o civilnem postopku Republike Litve, tj. okrožna sodišča v mestih ali okrožjih.

V zadevah iz členov 4(3) in 5(7) Uredbe (ES) št. 861/2007 mora sodišče vložnika/nasprotno stranko obvestiti, da ima v 14 dneh po prejemu obvestila sodišča pravico vložiti zahtevek/nasprotni zahtevek v skladu z zahtevami iz zakonika o civilnem postopku Republike Litve. Kadar vložnik/nasprotna stranka ustreznega zahtevka/nasprotnega zahtevka pri sodišču ne vloži v roku iz odstavka 1 tega člena, se za vlogo šteje, da ni bila vložena, in se s sodno odredbo vrne vložniku/nasprotni stranki. Zoper tako odredbo je mogoče vložiti ločeno pritožbo.

1.3 Obrazci

Obrazci so na voljo na sodiščih in na portalu elektronskih storitev litovskih sodišč.

1.4 Pomoč

Navzočnost pravnega zastopnika/odvetnika ni obvezna. Sodišča zagotovijo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vendar ne svetujejo o vsebini zahtevka. Praktična pomoč in informacije, ki jih strankam v postopku zagotovijo organi, ki zagotavljajo s strani države jamčeno pravno pomoč prve vrste, so urejeni v členu 11(1) Uredbe (ES) št. 861/2007.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Zbiranje dokazov je urejeno v poglavju XIII dela II zakonika o civilnem postopku.

1.6 Pisni postopek

V okviru nacionalnega postopka v sporih majhne vrednosti lahko sodišče, ki obravnava zadevo, samo odloči o obliki in postopku za obravnavo zadeve. Ustna obravnava se lahko razpiše, če tako zahtevo vloži vsaj ena od strank. V pisnem postopku osebe, vpletene v zadevo, niso pozvane na sodišče in se ne udeležijo sodne obravnave. Osebe, vpletene v zadevo, so s pisnim postopkom seznanjene v skladu s členom 133(3) zakonika o civilnem postopku. Če se vsebina zadeve obravnava po pisnem postopku, se datum, ura in kraj sodne obravnave ter sestava sodišča objavijo na posebnem spletišču vsaj sedem dni pred datumom obravnave, razen v posebnih primerih, ki jih določa zakonik in v katerih so stranke seznanjene po drugem postopku. Navedene informacije zagotovi tudi sodno tajništvo.

1.7 Vsebina sodbe

Po nacionalnem postopku v sporih majhne vrednosti mora odločba sodišča vsebovati uvodni del in izrek ter kratko obrazložitev.

1.8 Povračilo stroškov

V sporih majhne vrednosti se zaračuna sodna taksa (žyminis mokestis) v znesku, ki je določen v členu 80(1)(6) zakonika o civilnem postopku Republike Litve. Ta znesek ustreza 25 % takse, ki se plača za zahtevek, ter ni manjši od 10 EUR.

1.9 Možnost pritožbe

Člen 29 zakona določa, da je mogoče zoper odločbe litovskih sodišč, sprejete po evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, vložiti pritožbo. Pritožbeni postopek urejajo členi od 301 do 333 litovskega zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 307(1) zakonika je mogoče pritožbo, kadar obstajajo razlogi zanjo, vložiti v 30 dneh od datuma sodne odločbe.

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.

Spori majhne vrednosti - Luksemburg

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Poleg evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki je določen v Uredbi (ES) št. 861/2007 z dne 11. julija 2007, je za izterjavo terjatev do 15 000 EUR (brez obresti in stroškov) po luksemburškem pravu na voljo tudi poenostavljeni postopek, tako imenovani „postopek za izdajo plačilnega naloga“ („ordonnance de paiement“).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek za izdajo plačilnega naloga je mogoče uporabiti za izterjavo denarnih dolgov do 15 000 EUR, če ima dolžnik stalno prebivališče v Luksemburgu.

1.2 Uporaba postopka

Upniki se lahko sami odločijo, ali bodo za izterjavo dolgov uporabili postopek za izdajo plačilnega naloga, saj lahko zahtevajo tudi sodni poziv dolžnika pred mirovno sodišče.

Ena izmed razlik med postopkom za izdajo plačilnega naloga pred mirovnim sodiščem in postopkom na podlagi zahtevka za izdajo sodne odredbe pred okrožnim sodiščem je, da je mogoče s postopkom pred mirovnim sodiščem doseči izdajo sodne odločbe („jugement“), v postopku pred okrožnim sodiščem pa se lahko izda samo sodna odredba („ordonnance“).

1.3 Obrazci

Predlog za izdajo plačilnega naloga je mogoče ustno ali pisno vložiti pri tajništvu mirovnega sodišča.

Predlog je veljaven samo, če vsebuje navedbe priimka, imena, poklica in naslova stalnega prebivališča tožnika in toženca, obrazložitev in znesek terjatve ter predlog za izdajo pogojnega plačilnega naloga.

Upnik mora priložiti vsa dokazila o obstoju dolga in njegovega zneska ter dokazati utemeljenost predloga za izdajo plačilnega naloga.

Iz primerjave besedil je razvidno, da se za zahtevke, ki jih obravnava mirovno sodišče, zahteva manj obsežna obrazložitev, saj v takem primeru zadostuje navedba zneska dolga in njegovega izvora.

1.4 Pomoč

Zakonodaja sodnim izvršiteljem ali sodiščem ne nalaga, da morajo pomagati strankam.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Veljajo dokazna pravila običajnega prava. Glej „Pridobivanje dokazov – Luksemburg“.

1.6 Pisni postopek

Če dolžnik vloži ugovor in upnik želi nadaljevati postopek, je obvezna javna obravnava zahtevka.

1.7 Vsebina sodbe

Za sodne odločbe, izdane v zadevah v zvezi s plačilnim nalogom, veljajo enaka načela in pravila kot za sodne odločbe, izdane v rednem postopku.

1.8 Povračilo stroškov

Po luksemburškem pravu se plačilo stroškov postopka praviloma naloži stranki, ki v postopku ni uspela, čeprav lahko sodišče s posebnim in obrazloženim sklepom odloči, ali se nasprotni stranki povrnejo vsi stroški postopka ali njihov del. Če je stranka, ki je v postopku uspela, imela stroške zaradi postopka, lahko od nasprotne stranke zahteva njihovo povračilo.

V nasprotju s pravili, ki veljajo v drugih državah, se nagrade odvetnikov ne povrnejo sistematično. V skladu z luksemburškim pravom „stroški“ iz člena 238 novega zakonika o civilnem postopku vključujejo stroške sodnih izvršiteljev, izvedencev, prič, prevajanja itd., ne vključujejo pa nagrad odvetnikov.

Sodnik lahko odredi, da se stranki, ki je v postopku uspela, dodeli pavšalni znesek nadomestila za kritje stroškov, ki jih je imela zaradi postopka, vključno z nagradami odvetnikov. Tako je zlasti takrat, ko ne bi bilo pravično, da bi morala ena izmed strank kriti svoje izdatke, ki niso vključeni med stroške; če sodnik meni, da je to primerno, lahko plačilo takih izdatkov naloži nasprotni stranki.

Odločitev o dodelitvi nadomestila in znesku take dodelitve je prepuščena prosti presoji sodnika.

1.9 Možnost pritožbe

V postopku za izdajo plačilnega naloga veljajo pravila običajnega prava. Zoper sodne odločbe, ki jih izda mirovno sodišče, se je mogoče pritožiti, če sporni znesek presega 2 000 EUR.

Sorodne povezave

LEGILUX

https://justice.public.lu/fr.html

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Z izjemo postopka, določenega v Uredbi (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (ter členih 598 do 602 Zakona CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016, ki se nanašajo na zadeve, ki jih ta uredba ne ureja), veljavno madžarsko pravo od 1. januarja 2018 ne pozna posebnega postopka, ki bi se uporabljal v sporih majhne vrednosti. Spore majhne vrednosti je urejal Zakon III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952, ki pa je bil razveljavljen z Zakonom CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016, ki je začel veljati 1. januarja 2018. To pomeni, da v madžarskem civilnem postopku od 1. januarja 2018 ni posebnih pravil, ki bi se uporabljala za spore majhne vrednosti. Posledično se za izvrševanje sporov majhne vrednosti uporabljajo splošna pravila. Vendar se postopki, začeti pred 1. januarjem 2018, obravnavajo v skladu s prejšnjim Zakonom III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952. Naslednje informacije so zato veljavne samo za zadeve, ki so še v teku in so bile začete pred 1. januarjem 2018.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek v sporih majhne vrednosti je na voljo za postopke za izterjavo terjatev v vrednosti manj kot 1 milijon HUF, za katere je stekel pravdni postopek po ugovoru zoper plačilni nalog ali ki so del postopka za plačilni nalog, tj. kadar

a) notar po uradni dolžnosti zavrne vlogo za izdajo plačilnega naloga, tožnik pa posledično vloži tožbo pred sodiščem za uveljavljanje terjatve;

b) notar z odlokom zaključi postopek za plačilni nalog, tožnik pa posledično vloži tožbo pred sodiščem za uveljavljanje terjatve.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se uporabi pred okrožnimi sodišči (járásbíróság).

1.3 Obrazci

Posebnega obrazca vloge za začetek postopka v sporih majhne vrednosti ni, obrazec vloge za začetek postopka za plačilni nalog, ki se izvede pred vložitvijo takih vlog in za katerega so pristojni notarji, pa je na voljo na spletišču madžarske notarske zbornice in v notarskih pisarnah.

1.4 Pomoč

Pravna pomoč je na voljo. Fizične osebe, ki glede na svoj dohodek in finančni položaj ne zmorejo kriti stroškov postopka, lahko zaprosijo za celotno ali delno oprostitev plačila teh stroškov. V skladu z zakonom o dajatvah so lahko stranke upravičene tudi do ugodnosti v zvezi s sodnimi taksami (oprostitev plačila sodnih taks ali pravica do odloga plačila), osebe v stiski pa lahko za učinkovito uveljavljanje pravic na podlagi zakona o pravni pomoči najamejo pravnega svetovalca ali odvetnika.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopkih, za katere je stekel pravdni postopek po ugovoru zoper plačilni nalog, sodišče o dejstvih in dokazih, ki jih je predložil tožnik, toženca obvesti najpozneje v vabilu na obravnavo. Stranka lahko dokaze predloži najpozneje prvi dan obravnave. Izjemoma lahko dokaze predloži kadar koli med postopkom, če se nasprotna stranka s tem strinja ali če se stranka ob predložitvi dokazov sklicuje na dejstva ali dokaze oziroma pravnomočne sodne ali upravne odločbe, za katere je zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, izvedela šele po izteku standardnega roka za predložitev dokazov, oziroma če je bila zaradi razlogov, na katere ni mogla vplivati, o njih obveščena po izteku takega roka, in tako trditev zadostno utemelji.

Če se tožba spremeni ali se vloži nasprotna tožba, lahko stranka predloži ustrezne dokaze ob spremembi tožbe (vložitvi nasprotne tožbe), medtem ko je mogoče v primeru ugovorov zoper zahtevke za pobot dokaze v zvezi z njimi predložiti ob vložitvi ugovora. Sodišče ne sme upoštevati dokazov, katerih predložitev krši te določbe. V vseh drugih primerih se uporabljajo splošna dokazna pravila.

1.6 Pisni postopek

Sodišče izvede tudi obravnavo.

1.7 Vsebina sodbe

Vsebina sodb je urejena s splošno veljavnimi pravili, pri čemer velja, da je treba za izrekom sodbe stranke poučiti o elementih, ki jih je treba navesti v pritožbi, in pravnih posledicah izpustitve takih elementov.

1.8 Povračilo stroškov

Praviloma se uporablja načelo „plača stranka, ki v postopku ne uspe“.

1.9 Možnost pritožbe

Možnost pritožbe je omejena z več vidikov, od katerih je najpomembnejša omejitev, da se lahko uporabi samo sklic na kršitev pravil postopka na prvi stopnji ali napačno uporabo zakonodaje, na kateri temelji vsebinska presoja zadeve. Za vložitev pritožbe in pritožbene roke veljajo splošna pravila, to pomeni, da je treba pritožbo v 15 dneh po vročitvi sodne odločbe vložiti pri sodišču, ki je v zadevi odločilo na prvi stopnji, in da o pritožbi odloča pristojno regionalno sodišče (törvényszék).

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Posebni postopek v sporih majhne vrednosti urejata poglavje 380 Zakonodaje Malte (zakon o razsodišču za spore majhne vrednosti) in subsidiarna zakonodaja 380.01, 380.02 ter 380.03.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

To razsodišče [Tribunal għal Talbiet Żgħar] je pristojno le za obravnavanje in odločanje o denarnih zahtevkih, ki ne presegajo zneska 5 000 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se začne, ko oseba, ki vloži zahtevek, izpolni potrebni obrazec, vloži zahtevek v sodnem tajništvu tega razsodišča, plača sodno takso in zahteva, da razsodišče toženi stranki vroči njen zahtevek. Tožena stranka ima nato na voljo osemnajst dni od vročitve obvestila o zahtevku, da vloži svoj odgovor. Dovoljen je tudi nasprotni zahtevek. Če tožena stranka meni, da bi morala tožnikov zahtevek plačati tretja oseba, mora navesti njeno ime. Sodni tajnik nato stranki obvesti o datumu in času zaslišanja. Razsodnik ureja postopke pred sodiščem, kot se mu zdi ustrezno glede na pravila naravnega prava. Razsodnik zagotovi, da se zadeva, kolikor je to mogoče, hitro obravnava in se o njej odloči že na dan obravnave ter da zaslišanje poteka na eni sami obravnavi. Informacije zbere na kakršen koli način, ki se mu zdi primeren, pri čemer ga ne ne zavezujejo pravila o prednostni uporabi bolj zanesljivih dokazov in pravila v zvezi z dokazi iz druge roke, če je razsodnik zadovoljen s tem, da so predloženi dokazi zanj dovolj zanesljivi, da lahko razsodi o danem primeru. Če je mogoče, se izogne postavitvi izvedencev, da bi podali izvedensko mnenje. Ima enaka pooblastila kot mirovni sodnik, ki na mirovnem sodišču odloča v okviru civilne pristojnosti; zlasti je pooblaščen, da pošlje sodni poziv pričam in jih v postopku zapriseže.

1.3 Obrazci

Stranka, ki vlaga tožbo, izpolni obrazec tožbe iz prve priloge k subsidiarni zakonodaji 380.01 (poslovnik razsodišča za spore majhne vrednosti). Tudi nasprotna stranka odgovori tako, da izpolni obrazec, ki je prav tako naveden v prvi prilogi k zgoraj navedeni subsidiarni zakonodaji.

1.4 Pomoč

Strankam lahko pomaga kdor koli: ni nujno, da je to odvetnik ali pravni zastopnik.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Stranke lahko dokaze predložijo ustno, v dokumentarni obliki ali na oba načina. Priči se lahko pošlje sodni poziv (vsaj tri dni pred datumom, ko naj bi pričala), naj na določeni datum in ob določeni uri nastopi pred razsodiščem, da bi pričala ali predložila dokaze. Če se pravilno povabljena priča obravnave ne udeleži, lahko razsodišče odredi, da se ji odvzame prostost in se jo privede na obravnavo, za katero se razpiše drug narok.

1.6 Pisni postopek

Tožba in odgovor nanjo morata biti v pisni obliki. Dokazi so lahko v dokumentarni obliki. Vendar je udeležba na narokih, ki jih razpiše razsodišče, obvezna.

1.7 Vsebina sodbe

Razsodnik mora v odločbi navesti glavne podrobnosti, na podlagi katerih je odločil. Odloči tudi o stroških postopka.

1.8 Povračilo stroškov

Razsodnik v vsaki odločbi določi stroške postopka, ki jih mora nositi posamezna stranka. Razen v posebnih okoliščinah se stranki, ki v postopku ne uspe, naloži plačilo stroškov stranke, v korist katere je odločeno. Stroški se omejijo na dejanske izdatke, ki jih je v zvezi s postopkom imela stranka, v korist katere se odredi plačilo stroškov. Če je tožba neresna ali zlonamerna, lahko razsodišče tožniku naloži, da mora tožencu plačati kazen v višini najmanj 250 EUR in največ 1 250 EUR, ta kazen pa se šteje za civilni dolg.

1.9 Možnost pritožbe

Morebitno pritožbo zoper odločbo sodišča je treba vložiti pri tajništvu sodišča, in sicer z vlogo, ki jo je treba pri pritožbenem sodišču v okviru nižje pristojnosti vložiti v 18 dneh od datuma odločbe, ki jo je izdal razsodnik.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Običajni postopek v sporih majhne vrednosti je postopek s sodnim pozivom na obravnavo v kantonskem oddelku sodišča (sector kanton van de rechtbank). Gre za redni postopek s sodnim pozivom na obravnavo s postopkovnimi poenostavitvami. Če postopek poteka na kantonskem oddelku sodišča, zastopanje po odvetniku ni obvezno in se lahko zastopate sami.

V čezmejnih zadevah v EU se lahko uporabi tudi evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti lahko uporabite, če vam denar dolguje:

• drugo podjetje;
• organizacija;
• stranka.

Nizozemsko pravo vključuje zakon o izvajanju uredbe o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti (zakon z dne 29. maja 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Kantonsko sodišče je pristojno v:

• zadevah, v katerih vrednost zahtevkov znaša največ 25 000 EUR;
• zadevah, v katerih vrednost zahtevkov ni določena, če najverjetneje ne bo presegla 25 000 EUR.

Poleg tega kantonsko sodišče odloča v zadevah s področja delovnega prava, najemnin, prodaje oz. nakupa potrošniškega blaga in potrošniških kreditov, pritožb zoper kazni za prometne prekrške in manjših kaznivih dejanj. Prav tako obravnava zadeve v zvezi s skrbništvom (npr. ob odvzemu poslovne sposobnosti) ter odpovedjo ali sprejemom dediščine. Za več informacij o postopku s sodnim pozivom na obravnavo pri kantonskem sodišču kliknite tukaj.

Kantonsko sodišče obravnava tudi zadeve v zvezi z evropskimi spori majhne vrednosti. Vrednost za evropski postopek v sporih majhne vrednosti je z Uredbo (ES) št. 861/2007 določena na največ 5 000 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Na kantonskem sodišču ni posebnega postopka. Načeloma se za okrožno sodišče in kantonski oddelek uporabljajo pravila postopka s sodnim pozivom na obravnavo. Pomembna razlika je, da se lahko stranke v zadevah pred kantonskim sodiščem zastopajo same, medtem ko jih mora v drugih zadevah (pred okrožnim sodiščem) zastopati odvetnik. Glej točko 1.4 v nadaljevanju. Poleg tega v kantonskem oddelku zadeve obravnava en sam sodnik, tj. sodnik posameznik.

V evropskih sporih majhne vrednosti se uporabljajo pravila postopka z vložitvijo predloga.

1.3 Obrazci

Postopek pred kantonskim sodiščem se običajno začne s sodnim pozivom na obravnavo. Najpomembnejši navedbi v sodnem pozivu na obravnavo sta tožbeni zahtevek (sam zahtevek) in njegova obrazložitev (dejansko stanje in pravice, na katerih temelji tožbeni zahtevek).

Nekatere posebnosti postopka na kantonskem sodišču so:

1. tožena stranka je pozvana pred okrožno sodišče A, vendar mora nastopiti pred sodnikom kantonskega sodišča, ki zaseda na glavnem sedežu sodišča A ali v določenem kantonskem oddelku sodišča A;
2. če tožnika zastopa pooblaščeni zastopnik v postopku, morata biti v sodnem pozivu na obravnavo navedena ime in naslov pooblaščenega zastopnika.

Zahtevek v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti se vloži na obrazcu A. Zahtevek je treba vložiti pri pristojnem sodišču.

1.4 Pomoč

V zadevah pred kantonskim sodiščem se lahko stranke zastopajo same. To pomeni, da pravno zastopanje po odvetniku ni obvezno. Dovoljena je tudi pomoč pooblaščenega zastopnika, ki ni nujno odvetnik. V zvezi s povračilom stroškov pravne pomoči odvetniku glej tudi točko 1.8 v nadaljevanju.

Podobno tudi v evropskem postopku ni nujno, da stranke zastopa odvetnik ali drug pravni svetovalec.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Uporabljajo se običajna pravila dokaznega prava. V skladu z nizozemskim dokaznim pravom ima sodnik načeloma pravico do proste presoje predloženih dokazov. Pridobivanje dokazov v evropskem postopku je urejeno s členom 9 Uredbe (ES) št. 861/2007.

1.6 Pisni postopek

Obstajajo nacionalna postopkovna pravila za kantonske oddelke v civilnih zadevah (Landelijk Procesreglement voor rolzaken kanton). Pisni dokumenti se lahko vložijo v sodnem tajništvu okrožnega sodišča pred razpisanim datumom obravnave, pa tudi na obravnavi. Trditve in odgovori nanje se lahko v postopku pred kantonskim sodiščem predložijo ustno. Evropski postopek je pisni postopek, razpiše pa se lahko tudi obravnava, če sodnik meni, da je to potrebno, ali če tako zahteva ena od strank.

1.7 Vsebina sodbe

Sodna odločba mora vsebovati:

• imena, priimke in naslove strank ter njihovih pooblaščenih zastopnikov ali odvetnikov;
• stališča, ki jih zastopajo stranke;
• vodenje postopka;
• tožbeni zahtevek in izjave strank;
• obrazložitev odločitve, pri čemer se navedejo dejstva in preudarki sodnika;
• končno odločitev sodnika;
• ime in priimek sodnika;
• porazdelitev stroškov;
• datum sodne odločbe.

Sodno odločbo podpiše sodnik.

1.8 Povračilo stroškov

V postopku, ki se začne pred kantonskim sodiščem, lahko nastanejo naslednji stroški: taksa za začetek postopka, porazdelitev stroškov, ki jih je prisodilo sodišče, in stroški pravne pomoči.

Sodna taksa za začetek postopka se plača, ko se zadeva predloži sodišču. Znesek je odvisen od vrste zadeve. V praksi bo vaš odvetnik ta znesek plačal vnaprej in vam ga zaračunal naknadno. Sodnik lahko stranki, ki ni uspela, naloži plačilo stroškov nasprotne stranke. Če nobena od strank ni uspela v celoti, vsaka plača svoje stroške. Stroški, ki jih je prisodilo sodišče, lahko vključujejo stroške pravne pomoči ter stroške prič, izvedencev, potne stroške in stroške bivanja, stroške izpiskov in druge izvensodne stroške.

V skladu z nizozemsko zakonodajo so tisti nekoliko manj premožni včasih upravičeni do prispevka k stroškom pravne pomoči. Subvencionirana pravna pomoč ni na voljo v vseh zadevah pred kantonskimi sodišči. Če je subvencionirana pravna pomoč na voljo, stranka v postopku plača tudi svoj prispevek k stroškom pravne pomoči, odvisno od njenega finančnega položaja. Vlogo za prispevek k stroškom pravne pomoči odvetnik predloži odboru za pravno pomoč (Raad voor rechtsbijstand). To je urejeno v zakonu o pravni pomoči (Wet op de Rechtsbijstand). Poglavje III A tega zakona določa pravila dodelitve pravne pomoči v čezmejnih sporih v EU.

1.9 Možnost pritožbe

Pritožbo zoper sodno odločbo kantonskega oddelka sodišča je mogoče vložiti pri pritožbenem sodišču. Pritožba je mogoča samo, če vrednost zahtevka presega 1 750 EUR. Pritožbo je dovoljeno vložiti v treh mesecih od datuma izdaje sodne odločbe. Zoper odločbo kantonskega sodnika v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti se je mogoče pritožiti.

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.

Spori majhne vrednosti - Avstrija

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

V avstrijskem pravu poseben postopek v sporih majhne vrednosti kot tak ne obstaja. So pa v avstrijskem zakonu o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) v nekaterih zadevah, ki jih obravnavajo okrožna sodišča, predvidene poenostavitve postopka ali posebna postopkovna pravila.

Nekatera od teh posebnih postopkovnih pravil veljajo samo za spore majhne vrednosti, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 1 000 evrov (glej točko 1.5) ali 2 700 evrov (glej točko 1.9).

1.2 Uporaba postopka

Posebna pravila za spore majhne vrednosti so v avstrijskem procesnem pravu obvezna, zato se stranke ne morejo odločiti, da jih ne bodo upoštevale.

Niti sodišče niti stranke torej ne morejo tožbe prenesti v „redni“ postopek.

1.3 Obrazci

Ker v Avstriji poseben postopek v sporih majhne vrednosti ne obstaja, tudi ni posebnih obrazcev za tak postopek.

1.4 Pomoč

V Avstriji pravno zastopanje ni obvezno v zadevah, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 5 000 evrov. Sodniki morajo zagotoviti pomoč strankam, ki nimajo pravnega zastopnika, tj. poučiti jih morajo o njihovih procesnih pravicah in obveznostih ter pravnih posledicah njihovih dejanj in opustitev dejanj. Stranke, ki nimajo pravnega zastopnika, lahko tožbo vložijo tudi ustno na zapisnik pri pristojnem okrožnem sodišču ali okrožnem sodišču v kraju njihovega prebivališča. Če pisna vloga stranke, ki nima pravnega zastopnika, ni ustrezna, mora sodnik tej stranki zagotoviti ustrezno pojasnilo in napotke. Pri tem ne sme biti ogrožena sodnikova nepristranskost.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Pri zahtevkih, ki ne presegajo 1 000 evrov, lahko sodišče prezre dokaze, ki jih je predlagala stranka, če bi bila popolna razjasnitev vseh upoštevnih okoliščin nesorazmerno težavna. Vendar mora sodnik tudi v tem primeru odločiti nesamovoljno in v dobri veri na podlagi izida celotnega postopka. Ta odločitev je lahko predmet ponovne proučitve na višji stopnji.

1.6 Pisni postopek

Avstrijsko pravo ne dopušča, da bi se postopek v celoti opravil pisno. V avstrijskem civilnem procesnem pravu na primer iz načela, da je treba dokazom, ki neposredno dokazujejo obstoj dejstev, ki jih je treba dokazati, dati prednost pred zgolj posrednimi viri dokazov (načelo neposrednosti – sachlicher Unmittelbarkeitsgrundsatz), izhaja, da pisne izjave prič, ki se predložijo kot listine, niso dopustne.

1.7 Vsebina sodbe

Če je sodba izrečena ustno, veljajo v skladu z avstrijskim zakonom o pravdnem postopku za pisni izvod sodbe manj stroge zahteve, ne glede na vrednost spornega predmeta. Če je bila sodba izrečena ustno v navzočnosti obeh strank in nobena od njiju ni v roku vložila pritožbe, lahko sodišče izda „skrajšan izvod sodbe“, ki je omejen na glavne razloge za odločitev.

1.8 Povračilo stroškov

V skladu z avstrijskim pravom se stroški v civilnih zadevah običajno povrnejo sorazmerno z uspešnostjo v postopku. Sodni stroški in odvetniške nagrade so povezani neposredno z vrednostjo spornega predmeta. Pri manjši vrednosti spornega predmeta bodo torej praviloma tudi manjši sodni stroški in odvetniške nagrade. Ker so stroški določeni v zakonih in uredbah v obliki tarif, lahko stroški v sporih majhne vrednosti ostanejo nizki. Vendar posebna pravila o stroških za take spore ne obstajajo.

1.9 Možnost pritožbe

V avstrijskem pravu so pravice do pritožbe v postopku v sporih majhne vrednosti omejene. Če vrednost spornega predmeta na prvi stopnji ne presega 2 700 evrov, je pritožba mogoča le zaradi nepravilne pravne presoje in zaradi ničnosti (izjemno hude procesne napake). Drugih hudih procesnih napak ni mogoče izpodbijati, prav tako ni mogoče izpodbijati nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (na primer na podlagi napačne presoje dokazov) s strani sodišča prve stopnje. V preostalem se uporabljajo pravila za „redni“ postopek.

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.

Spori majhne vrednosti - Poljska

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Poljsko pravo omogoča „poenostavljeni postopek“. Urejen je s členi 505⁽¹⁾ do 505⁽¹⁴⁾ zakonika o civilnem postopku.

Poenostavitve za izboljšanje hitrosti postopkov vključujejo racionalizacijo in optimizacijo postopkov zbiranja dokazov in pritožbenih postopkov tako, da se sodni postopki pospešijo in se zmanjša njihova formalnost ter se uvedejo strožje formalne zahteve za stranke, s čimer bi se zagotovilo, da bi stranke spoštovale ustrezne roke za sprejetje različnih postopkovnih korakov.

Poljski zakonik o civilnem postopku vključuje evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Postopek je bil uveden z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, da bi se racionalizirali in poenostavili postopki v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba se uporablja v vseh državah članicah EU, razen na Danskem. V poljsko pravo je bila prenesena s členi 505⁽²¹⁾ do 505^(27a) zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poenostavljeni postopek se uporablja v naslednjih zadevah, ki so v pristojnosti okrajnih sodišč (sądy rejonowe):

• za pogodbene zahtevke, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN, in za jamstvene zahtevke, zahtevke na podlagi jamstev kakovosti ali zahtevke, ki izhajajo iz neskladnosti potrošniškega blaga s potrošniško prodajno pogodbo, če vrednost predmeta pogodbe ne presega navedenega zneska,
• za zahtevke za plačilo najemnine za stanovanja in najemniških taks ter taks za uporabo stanovanja v stanovanjski zadrugi, ne glede na vrednost zahtevka.

V skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča (Sąd Najwyższy) je treba zahtevke zaradi neizpolnitve ali neustrezne izpolnitve obveznosti obravnavati po poenostavljenem postopku, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN. Če tožnik zahteva znesek, ki je nižji od 20 000 PLN in pomeni preostanek zahtevka, ki je bil že poravnan in je znašal več kot 20 000 PLN, se ta zahtevek prav tako obravnava po poenostavljenem postopku. „Pogodbeni“ pomeni, da se zahtevki, ki izhajajo iz protipravnih ravnanj, neupravičene obogatitve in obstoja lastninske pravice na premoženju, solastništva ali pravne skupnosti ali obstoja drugih premoženjskih pravic, katerih pridobitev ali izvrševanje povzroči plačilno obveznost, ne morejo obravnavati po poenostavljenem postopku. Po poenostavljenem postopku tudi ni mogoče obravnavati zahtevkov, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki niso pogodbe: enostranski pravni akti, poslovodstvo brez naročila, nujni delež (legitima portio) in obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe ali neposredno iz zakonskih določb.

Poenostavljeni postopek se lahko uporabi v zadevah, ki se nanašajo na fizične osebe in pravne osebe ali podjetja, delojemalce in delodajalce. Uporaba postopka kot taka ni omejena glede na vrsto subjekta. To pomeni, da se kadrovske ali ekonomske zadeve lahko obravnavajo po poenostavljenem postopku.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti spada v pristojnost okrajnih in okrožnih sodišč (sądy okręgowe) v skladu s krajevno pristojnostjo, kot je določena v zakoniku o civilnem postopku (člen 16 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 17 in 505⁽²²⁾ zakonika). V takih primerih lahko sodni uradniki izdajo odredbe.

V skladu z zgoraj navedeno uredbo so spori majhne vrednosti spori v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno s potrošniškimi zadevami) ter zadeve, v katerih vrednost zahtevka brez obresti in stroškov ne presega 5 000 EUR (ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka).

1.2 Uporaba postopka

V skladu s členom 505⁽³⁾ se lahko zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, nanaša samo na en zahtevek. Več zahtevkov se lahko združi v en zahtevek samo, če izhajajo iz iste pogodbe ali pogodb iste vrste. Če je več zahtevkov nezakonito združenih v en zahtevek, predsedujoči sodnik po neuspešni zahtevi za odpravo zadevne postopkovne nepravilnosti odredi vrnitev zahtevka na podlagi člena 130(1) zakonika o civilnem postopku. Če tožnik vloži delni zahtevek, se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, če bi bil ta ustrezen za celotni zahtevek, ki izhaja iz dejanskega stanja, na katero se sklicuje tožnik. Zahtevkov v okviru poenostavljenega postopka ni mogoče spremeniti. Nasprotni zahtevki in poboti so dovoljeni, če so zahtevki upravičeni do obravnave po poenostavljenem postopku. Glavna intervencija, stranska intervencija, obvestila drugih o pravdi in spremembe strank niso dovoljeni.

Zadeve se obravnavajo po poenostavljenem postopku neodvisno od želja strank, kar pomeni, da je ta postopek obvezen.

1.3 Obrazci

V skladu z zakonikom o civilnem postopku (člen 125(2)) je treba vse vloge, vključno z zahtevki, odgovori na tožbo, predlogi za razveljavitev zamudnih sodb ali vlogami, ki vsebujejo dokaze, predložene v poenostavljenem postopku, predložiti na uradnih obrazcih.

Uradni obrazci so na voljo v občinskih uradih, sodnih tajništvih in na spletišču ministrstva za pravosodje. Neuporaba zahtevanega obrazca pomeni postopkovno nepravilnost.

Če je vloga, ki bi morala biti predložena na uradnem obrazcu, predložena kako drugače ali je ni mogoče obdelati, ker niso izpolnjeni drugi formalni pogoji, predsedujoči sodnik v skladu s splošnimi določbami zakonika o civilnem postopku (člen 130⁽¹⁾ zakonika) od stranke zahteva, naj v enem tednu odpravi nepravilnosti, in ji pošlje vlogo. V zahtevi za odpravo nepravilnosti morajo biti podrobno navedene vse nepravilnosti, ugotovljene v vlogi. Če stranka nepravilnosti ne odpravi pred iztekom roka ali če znova vloži nepravilno vlogo, predsedujoči sodnik odredi vrnitev vloge.

V okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti obstajajo štirje standardni obrazci, ki so priloženi v prilogah k zgoraj navedeni uredbi. Ti so:

• obrazec zahtevka,
• poziv s strani sodišča k dopolnitvi in/ali popravku obrazca zahtevka,
• obrazec za odgovor,
• potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

1.4 Pomoč

V poenostavljenem postopku se uporablja načelo združevanja dokazov. Sodišče ne bo upoštevalo navedb in trditev ter dokaznih predlogov, ki jih stranke predložijo po vložitvi zahtevka, nasprotnega zahtevka ali vloge za razveljavitev zamudne sodbe oziroma po koncu prve seje, predvidene za obravnavo (sistem prekluzije), razen če stranka dokaže, da jih prej ni bilo mogoče ali ni bilo treba predložiti (po prosti presoji sodnika). Takšno ureditev narekuje hitrost poenostavljenega postopka. Če sodišče ugotovi, da je nemogoče ali zelo težko neizpodbitno dokazati znesek zahtevka, lahko na podlagi upoštevanja vseh okoliščin zadeve po prosti presoji določi ustrezen znesek v sodbi. Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora (člen 505⁽¹⁾, odstavek 3, zakonika o civilnem postopku). Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 507⁽⁷⁾ zakonika o kazenskem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 507⁽⁷⁾ zakonika o kazenskem postopku).

1.6 Pisni postopek

Poenostavljeni postopek je praviloma pisni postopek. Stranke morajo večino vlog predložiti na posebnih uradnih obrazcih. Vendar se lahko vloge v poenostavljenem postopku vložijo tudi ustno. Stranka, navzoča na obravnavi, na kateri je razglašena sodba, se lahko odpove pravici do pritožbe z izjavo, ki jo vloži po razglasitvi sodbe. Če se pravici do pritožbe odpovejo vse upravičene stranke, sodba postane pravnomočna (člen 505⁽⁸⁾, odstavek 3, zakonika o civilnem postopku).

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek (člen 125, odstavek 2, v povezavi s členom 505⁽²¹⁾ zakonika o civilnem postopku).

1.7 Vsebina sodbe

Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora. Odločitev sodišča na podlagi člena 505⁽⁷⁾ zakonika o civilnem postopku mora biti na obravnavi izrečena kot odločitev, zoper katero ni pritožbe.

1.8 Povračilo stroškov

Tožnikom se tako kot v običajnem postopku zaračuna taksa za vložitev zahtevka po standardnem postopku. Po poenostavljenem postopku pravila o taksah za zahtevke temeljijo na splošnih načelih, določenih v zakonu o sodnih taksah (v civilnih zadevah) z dne 28. julija 2005.

V poenostavljenem postopku stroške poravnajo stranke v skladu s splošnimi pravili iz členov 98 do 110 zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 98 zakonika o civilnem postopku mora neuspela stranka drugi stranki na zahtevo povrniti stroške, ki so potrebni za uveljavljanje ali obrambo njenih pravic pred sodiščem. Sodišče prisodi stroške v vsaki sodbi, s katero se sodni postopek konča.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbe, razglašene v skladu z uredbo, se lahko vloži pritožba pri pritožbenem sodišču (sąd apelacyjny). Če je sodbo izreklo okrajno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri okrožnem sodišču, če pa je sodbo izreklo okrožno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri pritožbenem sodišču (člena 367 in 369 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 505⁽²⁶⁾ in 505⁽²⁷⁾ zakonika).

Če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) uredbe, sodišče izda zamudno sodbo. Toženec lahko pri sodišču, ki je izdalo zamudno sodbo, zoper njo vloži pritožbo. Če vložnik zahtevka v zadevi ne uspe, lahko vloži pritožbo na podlagi splošnih pravil (člen 339, odstavek (1), člen 342 in člen 344, odstavek (1), zakonika o civilnem postopku).

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V nacionalnem pravu obstajata dva posebna postopka za spore majhne vrednosti (določena v zakonskem odloku št. 269/98 z dne 1. septembra 1998):

• posebna tožba zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe, ki se obravnava po hitrem in poenostavljenem ugotovitvenem postopku (členi 1 do 5 postopkovnih pravil (Regime dos Procedimentos) iz priloge k uredbi z zakonsko močjo št. 269/98), in
• plačilni nalog, ki je ukrep, s katerim se zahtevku, vloženemu zaradi neizpolnitve dolga majhne vrednosti, prizna izvršilni naslov (členi 7 do 22 postopkovnih pravil iz priloge k uredbi z zakonsko močjo št. 269/98).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Oba zgoraj navedena posebna postopka se uporabljata, če so izpolnjene naslednje zahteve:

• gre za denarno obveznost (obveznost, ki se izpolni v gotovini),
• obveznost izhaja iz pogodbe,
• vrednost ne presega 15 000 EUR.

1.2 Uporaba postopka

Vložnik lahko izbira med postopkoma, navedenima v odgovoru na vprašanje 1.

1.3 Obrazci

V posebnem postopku zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe tožbe in odgovora na tožbo ni treba vložiti v obliki procesnega akta, kar z drugimi besedami pomeni, da tožbenih razlogov ni treba oštevilčiti s členi. Če jih vlaga pravni zastopnik, se pošljejo elektronsko na posebnem obrazcu, ki je na voljo v računalniškem podpornem sistemu za sodišča, razen če zastopnik navede utemeljene razloge, zakaj tega sistema ni uporabil. Če jih stranke vlagajo same, ni treba uporabiti posebnega obrazca, sodišču pa se lahko pošljejo s priporočeno pošto ali po telefaksu.

Plačilni nalog je treba predložiti na posebnem obrazcu, ki je na voljo na spletnem mestu Postopek za plačilni nalog – portal Citius (mj.pt). Uporaba tega obrazca je obvezna, ne glede na to, ali ga vlaga stranka neposredno ali pa se vlaga prek zastopnika.

Če plačilni nalog vlaga pravni zastopnik, se obrazec pošlje elektronsko prek računalniškega podpornega sistema za sodišča (razen če zastopnik navede utemeljene razloge, zakaj tega sistema ni uporabil). Če obrazec vlaga stranka neposredno, se lahko predloži v papirni obliki.

1.4 Pomoč

Sistem pravne pomoči se uporablja za oba postopka (npr. imenovanje pravnega zastopnika, plačilo nagrade pravnega zastopnika, plačilo sodnih taks in drugih zadevnih stroškov) (zakon o dostopu do pravnega varstva (Lei de acesso aos tribunais), zakon št. 34/2004 z dne 29. julija 2004).

Za podrobnejše informacije o tej temi glej informativni list Pravna pomoč.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V posebnem postopku zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe se dokazi pridobivajo na naslednje načine:

• lahko se predložijo med obravnavo;
• če vrednost spora ne presega 5 000 EUR, lahko vsaka stranka prijavi do tri priče. V vseh drugih primerih je mogoče prijaviti največ pet prič. V obeh zgoraj navedenih primerih stranka ne more prijaviti več kot tri priče za vsako zadevno dejstvo, ki se dokazuje;
• če stranke v primeru sporov, katerih vrednost ne presega 5 000 EUR, nimajo pravnega zastopnika ali če ta ni navzoč, priče zasliši sodnik;
• izvedensko mnenje vedno predloži le en izvedenec;
• sodnik lahko zahteva nadaljnje dokaze, če meni, da so nepogrešljivi za sprejetje ustrezne odločitve. V takem primeru se lahko obravnava odloži, sodnik pa določi nov datum za nadaljevanje obravnave. Sodna odločba mora biti izrečena v 30 dneh.

Plačilni nalogi:

• če obveščeni toženec ne ugovarja plačilnemu nalogu, dokazov ni treba pridobiti, pristojni sodni uradnik pa plačilnemu nalogu doda besedilo: „Ta listina je izvršljiva“;
• če se plačilni nalog izpodbija, se izvede zgoraj navedeni posebni postopek zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, v katerem se uporabijo ustrezna pravila glede pridobivanja dokazov;
• če toženca ni mogoče obvestiti, se plačilni nalog obravnava kot običajna zadeva, če tožnik tako zahteva, saj sodni uradnik v nasprotnem primeru plačilni nalog vrne tožniku.

1.6 Pisni postopek

Če je toženec obveščen in ne ugovarja plačilnemu nalogu, celoten postopek poteka pisno.

V posebnem postopku zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe velja, da lahko priče dokaze predložijo pisno, če so bile z dejstvi seznanjene pri opravljanju dolžnosti.

V takem primeru pričanje poteka pisno, pri čemer ga priča datira in podpiše ter navede postopek, na katerega se pričanje nanaša, dejstva, kot so ji znana, in razloge, na podlagi katerih kot priča pozna navedena dejstva.

1.7 Vsebina sodbe

V posebnem postopku zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe velja, da če je bila razpisana obravnava, se sodna odločba izreče ustno in narekuje na zapisnik, pri čemer se na kratko navede obrazložitev.

Pri potrditvi plačilnega naloga pa se ne izda posebna odločba, temveč sodni uradnik zgolj doda navedeno besedilo o izvršljivosti.

1.8 Povračilo stroškov

Sodne stroške stranki, ki je v postopku uspela, plača stranka, ki v postopku ni uspela, in sicer sorazmerno z bremenom izgube. Stranka, ki je v postopku uspela, lahko torej dobi povrnjene vse naslednje stroške ali le njihov del: že plačane sodne takse; stroške, ki jih je stranka utrpela v zvezi s pridobivanjem dokazov, če jih ni sama zahtevala ali če taki dokazi niso bili uporabljeni; nadomestilo izvršitelju in izdatke izvršitelja (npr. če poziv tožencu vroči izvršitelj); nagrado in izdatke odvetnika.

Zneski povračil se navedejo v stroškovniku. Stranka, ki je upravičena do povračila stroškov, tak stroškovnik pošlje sodišču, stranki, ki v postopku ni uspela, in izvršitelju, če je ustrezno, v petih dneh po pravnomočnosti odločbe.

Stroškovnik mora vsebovati naslednje informacije:

• ime stranke, opravilno številko in ime pravnega zastopnika ali izvršitelja,
• navedbo zneska, ki ga je stranka plačala kot sodno takso,
• navedbo zneskov, ki jih je stranka plačala za izdatke izvršitelja,
• navedbo zneskov, ki jih je plačala za nadomestilo pravnemu zastopniku ali izvršitelju,
• navedbo zneska, ki naj bi ga stranka prejela.

Praviloma stroške stranki, ki je v postopku uspela, povrne neposredno stranka, ki v postopku ni uspela, razen če zakon ne določa drugače.

1.9 Možnost pritožbe

Odločbe, izdane v posebnem postopku zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti iz pogodbe, je mogoče izpodbijati s pritožbo, ki se predloži pritožbenemu sodišču, če zadevni znesek presega 5 000 EUR in je izpodbijana odločba v škodo vložniku v znesku, ki presega 2 500 EUR.

To je redno pravno sredstvo. V nacionalni zakonodaji pa so določena tudi pravila glede izrednih pravnih sredstev.

V zvezi s plačilnim nalogom se sodniku predloži pritožba v zvezi z zavrnitvijo vloge za izdajo plačilnega naloga in v zvezi z odločitvijo sodnega uradnika o zavrnitvi priložitve izvršilnega naloga.

Koristne povezave

• Uredba z zakonsko močjo št. 269/98 z dne 1. septembra 1998
• Portal Citius ministrstva za pravosodje
• Zakon o dostopu do sodišč, zakon št. 34/2004 z dne 29. julija 2004.

Opozorilo

Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, niso zavezujoče za kontaktno točko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišča ali druge subjekte in organe. V celoti je treba proučiti tudi zadevna pravna besedila, saj so bile morda sprejete spremembe, ki še niso vključene v ta informativni list.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti izrecno urejajo členi 1026 do 1033 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Člen 1026 novega zakonika o civilnem postopku določa, da vrednost zahtevka brez obresti, pravdnih stroškov in drugih dodatnih prihodkov na dan predložitve zadeve sodišču ne sme preseči 10 000 RON.

V skladu s členom 8 zakona št. 220/2022 z dne 15. julija 2022 o prilagoditvi nekaterih ukrepov, ki so se izkazali za koristne za institucije na področju pravosodja med izrednimi razmerami, razglašenimi za preprečevanje posledic pandemije COVID-19 in boj proti njim, se naslov X Postopek v sporih majhne vrednosti iz knjige VI zakona št. 134/2010, kot je bil ponovno objavljen, uporablja, če vrednost zahtevka brez obresti, stroškov postopka in drugih dodatnih prihodkov na dan predložitve zadeve sodišču ne presega 50 000 RON. V skladu s členom 20 zakona št. 220/2022 se določbe člena 8 navedenega zakona uporabljajo za obdobje enega leta od 22. julija 2022 (datum začetka veljavnosti zakona).

1.2 Uporaba postopka

V novem zakoniku o civilnem postopku je postopek v sporih majhne vrednosti alternativna možnost. Tožnik lahko izbira med postopkom v sporih majhne vrednosti in rednim sodnim postopkom. Če se tožnik obrne na sodišče z vložitvijo zahtevka, se ta obravnava po rednem postopku, razen če tožnik najpozneje na prvi obravnavi izrecno zahteva uporabo posebnega postopka. Kadar zahtevka ni mogoče obravnavati po postopku v sporih majhne vrednosti, sodišče tožniku vroči obvestilo o tem, in če tožnik svojega zahtevka ne umakne, se obravnava po splošnem pravu. Prvostopenjsko sodišče, pristojno za obravnavo zahtevka, je okrožno sodišče. Krajevna pristojnost se ugotavlja po splošnem pravu.

1.3 Obrazci

Odlok ministra za pravosodje št. 359/C z dne 29. januarja 2013 o odobritvi obrazcev, ki se uporabljajo v postopku v sporih majhne vrednosti, določenem s členi od 1025 do 1032 zakona št. 134/2010 o zakoniku o civilnem postopku, določa obvezni standardni obrazec za postopek v sporih majhne vrednosti. Standardni obrazci so: obrazec zahtevka, obrazec za spremembo in/ali popravek obrazca zahtevka in obrazec za odgovor.

1.4 Pomoč

Zagotovljena je v mejah aktivne vloge sodnika in ne izrecno za to vrsto zadeve.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče lahko poleg navedb strank sprejme tudi druga dokazna sredstva. Vendar se dokazna sredstva, katerih izvajanje je nesorazmerno drago v primerjavi z vrednostjo vloženega zahtevka ali nasprotnega zahtevka, ne sprejmejo.

1.6 Pisni postopek

Člen 1029 in naslednji novega zakonika o civilnem postopku določajo, da tožnik začne postopek v sporih majhne vrednosti tako, da izpolni obrazec zahtevka in ga predloži ali pošlje pristojnemu sodišču po pošti ali na drug način, ki zagotavlja oddajo in potrdilo o prejemu. Z obrazcem zahtevka se predložijo ali odpošljejo tudi kopije vlog, ki jih namerava uporabiti tožnik. Če informacije, ki jih zagotovi tožnik, niso dovolj jasne ali ustrezne ali če obrazec zahtevka ni pravilno izpolnjen, sodišče tožniku omogoči, da obrazec dopolni ali popravi oziroma predloži dodatne informacije ali dokumente, razen kadar je zahtevek očitno neutemeljen ali nedopusten. Zahtevek se zavrne, če je očitno neutemeljen ali nedopusten. Če tožnik obrazca tožbe ne dopolni ali popravi v roku, ki ga je določilo sodišče, se zahtevek zavrže.

Postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek in se v celoti vodi na seji, zaprti za javnost. Sodišče lahko strankam odredi, naj nastopijo na sodišču, če meni, da je njihova navzočnost potrebna, ali če tako zahteva katera od strank. Tako zahtevo pa lahko tudi zavrne, kadar meni, da glede na okoliščine zadeve ustna obravnava ni potrebna. Razlogi za zavrnitev se navedejo pisno in zoper njih ni pritožbe.

Sodišče po prejemu pravilno izpolnjenega obrazca zahtevka toženi stranki pošlje obrazec za odgovor ter kopijo obrazca zahtevka in tožnikovih vlog. Tožena stranka mora izpolnjen obrazec za odgovor predložiti v 30 dneh od vročitve dokumentov skupaj s kopijami dokumentov, ki jih namerava uporabiti. Tožena stranka lahko odgovori tudi na kakršen koli drug ustrezen način brez uporabe obrazca za odgovor. Sodišče tožniku nemudoma vroči kopije odgovora tožene stranke, morebitnega nasprotnega zahtevka in njenih stališč. Če je tožena stranka vložila nasprotni zahtevek, mora tožnik v 30 dneh po njegovi vročitvi predložiti ustrezno izpolnjen obrazec za odgovor ali odgovoriti kako drugače. Nasprotni zahtevek, ki ga ni mogoče obravnavati po tem postopku, se izloči in obravnava po splošnem pravu. Sodišče lahko zahteva, naj stranke zagotovijo dodatne informacije v za to določenem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni od prejema odgovora tožene stranke oziroma tožnika. Če je sodišče določilo rok, v katerem morajo stranke nastopiti pred sodiščem, jim je treba vročiti sodni poziv na obravnavo. Kadar koli sodišče določi rok za izvedbo procesnega dejanja, zadevno stranko seznani s posledicami neupoštevanja roka.

Sodišče bo sodbo izdalo v 30 dneh po prejemu vseh zahtevanih informacij oziroma, kadar je ustrezno, po ustni obravnavi. Če zadevna stranka odgovora na pošlje v roku, sodišče izda sodbo v zvezi z glavnim zahtevkom ali nasprotnim zahtevkom na podlagi listin, priloženih sodnemu spisu. Sodba, ki jo izda prvostopenjsko sodišče, je izvršljiva od datuma izdaje in se vroči strankam.

1.7 Vsebina sodbe

–

1.8 Povračilo stroškov

Člen 1032 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se stranki, ki ne uspe, naloži plačilo stroškov postopka na zahtevo nasprotne stranke. Vendar sodišče stranki, ki je uspela, ne bo prisodilo nepotrebnih izdatkov ali izdatkov, ki niso sorazmerni z vrednostjo zahtevka.

1.9 Možnost pritožbe

Člen 1033 novega zakonika o civilnem postopku določa, da se je mogoče zoper sodno odločbo pred sodiščem pritožiti samo v 30 dneh po vročitvi. Če obstajajo razlogi za to, lahko pritožbeno sodišče odloži izvršitev ob plačilu varščine v višini 10 % izpodbijane vrednosti. Odločitev pritožbenega sodišča se vroči strankam in je dokončna.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V slovenskem pravnem sistemu imamo posebni postopek v sporih majhne vrednosti, ki je urejen v tridesetem poglavju Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Spori majhne vrednosti so po določbah ZPP spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 €. V postopku v gospodarskih sporih so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 €. Spori majhne vrednosti so tudi spori, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, tožeča stranka pa je v tožbi navedla, da je pripravljena namesto izpolnitve določenega zahtevka sprejeti denarni znesek, ki ne presega 2.000,00 € (v gospodarskih sporih 4.000,00 €). Za spore majhne vrednosti se štejejo tudi spori, v katerih je predmet tožbenega zahtevka izročitev premične stvari, katere vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, ne presega 2.000,00 € (v gospodarskih sporih 4.000,00 €). Za spore majhne vrednosti pa se ne štejejo spori o nepremičninah, spori iz avtorske pravice, spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravico do uporabe firme, spori v zvezi z varstvom konkurence ter spori zaradi motenja posesti.

1.2 Uporaba postopka

Uporaba postopka je opisana v odgovoru pod točko 1.1.. Postopek v sporih majhne vrednosti se opravi pred okrajnim sodiščem, razen v primeru gospodarskega spora, ko o njem odloča okrožno sodišče.

1.3 Obrazci

Obrazci so pripravljeni le za postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga stranka sproži na podlagi verodostojne listine. Izpolnjen obrazec se lahko vloži po elektronski poti na spletnem naslovu https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html .  Gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se po vloženem obrazloženem ugovoru nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sicer pa za postopek v sporu majhne vrednosti nimamo v naprej pripravljenih obrazcev, s pomočjo katerih bi ga stranke lahko sprožile.

Za podrobnejše informacije o možnosti vlaganja vlog po elektronski pošti, prosimo poglejte temo "Avtomatizirana obdelava".

1.4 Pomoč

Stranke lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč, ki se jim dodeli, če izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o brezplačni pravni pomoči ( ZBPP).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Nato lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo. Druga dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo kasneje, se ne upoštevajo. Rok za vložitev odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog znaša 8 dni.

1.6 Pisni postopek

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka

1.7 Vsebina sodbe

Sodba v postopku v sporih majhne vrednosti se razglasi takoj po koncu glavne obravnave. Pisna sodba mora imeti uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk. Sodnik lahko izdela pisno sodbo z dolgo obrazložitvijo ali sodbo s skrajšano obrazložitvijo.

1.8 Povračilo stroškov

O stroških postopka se odloči glede na uspeh v postopku. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbo prve stopnje ali sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko stranke pritožijo v roku 8 dni. Navedena sodba in sklep se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V postopkih v gospodarskih sporih majhne vrednosti se sme zoper sodbo pritožiti samo stranka, ki je napovedala pritožbo. V sporih majhne vrednosti ni revizije, razlogi za obnovo postopka pa so omejeni.

Sorodne povezave

http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

http://www.sodisce.si/

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

http://www.pisrs.si/Pis.web/

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Za spore majhne vrednosti ni posebnega postopka, temveč zanje veljajo splošne določbe o civilnih postopkih. V zvezi z zahtevki, ki ne presegajo 2 000 EUR in zahtevajo le preprosto oceno, ni obravnav.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Postopek je urejen v splošnih določbah o civilnih postopkih.

1.2 Uporaba postopka

Postopek se začne na predlog. Uporablja se običajni postopek za kakršen koli predlog za začetek postopka.

1.3 Obrazci

Posebni obrazci niso predpisani.

1.4 Pomoč

Stranke prejmejo pomoč v skladu s splošno obveznostjo sodišč, da strankam vedno svetujejo o njihovih procesnih pravicah in obveznostih ter o možnosti izbire odvetnika ali stika s centrom za pravno pomoč (Centrum právnej pomoci).

https://www.centrumpravnejpomoci.sk

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Postopek je urejen v splošnih določbah o civilnih postopkih.

1.6 Pisni postopek

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

1.7 Vsebina sodbe

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

1.8 Povračilo stroškov

To je običajno enako kot pri drugih civilnih postopkih.

Sodišče odloči o stroških postopka glede na uspeh v postopku. Če stranka v postopku le deloma uspe, sodišče odloči, da se stroški sorazmerno povrnejo ali da nobena stranka ni upravičena do povračila stroškov postopka. Če je ena stranka iz procesnih razlogov odgovorna za prekinitev postopka, sodišče odloči, da se stroški postopka povrnejo nasprotni stranki. Če je ena stranka odgovorna za nastanek stroškov postopka, ki sicer ne bi nastali, sodišče odloči, da se ti stroški povrnejo nasprotni stranki. V izjemnih okoliščinah in iz razlogov, ki si zaslužijo posebno pozornost, sodišče odloči, da se stroški postopka ne povrnejo.

1.9 Možnost pritožbe

Stranka se lahko zoper sodbo pritoži na način, ki je običajen za civilne postopke. Pritožba se vloži pri sodišču, katerega odločba se izpodbija, in sicer v 15 dneh od vročitve odločbe.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V veljavni finski zakonodaji niso predvideni posebni postopki glede na višino denarne terjatve, ki jo uveljavlja tožnik. Vendar se lahko primerna oblika postopka določi glede na vrsto zadeve. Vse faze celotnega pravnega postopka bodo v zadevi izvedene le, če obstajajo razlogi za to in če to želijo zadevne stranke. O zadevi lahko na primer odloči sodnik posameznik brez predhodne ustne obravnave ali na podlagi postopka, ki v celoti poteka pisno. Za nepravdne civilne zadeve obstaja poseben postopek. Za obravnavo nespornih zahtevkov glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“ in „Avtomatizirana obdelava – Finska“.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Kot je navedeno zgoraj, denarna vrednost zahtevka ni pomembna. Oblika postopka je odvisna od kvalitativne vsebine zadeve.

1.2 Uporaba postopka

Postopek v civilnih zadevah se začne z vložitvijo pisne vloge za začetek postopka pri okrožnem sodišču (käräjäoikeus). Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo (glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“).

1.3 Obrazci

Na nacionalni ravni ni obrazcev, razen obrazca za obvestilo o namenu pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča. Nekatera okrožna sodišča so pripravila obrazce za določene vrste korespondence; običajno so to obrazci za vložitev tožbe ali odgovora na tožbo. Uporaba obrazcev ni obvezna.

Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi na elektronskem obrazcu (glej „Postopek za plačilni nalog – Finska“).

1.4 Pomoč

Pri vprašanjih v zvezi s postopkom po potrebi svetujejo sodne pisarne.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Če zahtevek ni sporen, dokazi niso potrebni. Če se uporabi izključno pisni postopek, bodo preučeni samo pisni dokazi. Ni posebnih določb, v skladu s katerimi bi za izvajanje dokazov v sporih majhne vrednosti veljala posebna pravila.

1.6 Pisni postopek

O zadevi se lahko odloči brez ustne obravnave samo na podlagi pisnih dokazov. V nepravdnih zadevah se vedno odloča na ta način. O spornih zahtevkih se lahko odloči samo na podlagi pisnega postopka, če je zadeva taka, da glavna obravnava ni potrebna in nobena od zadevnih strank ne nasprotuje uporabi pisnega postopka.

1.7 Vsebina sodbe

Posebne določbe o vsebini sodbe v sporih majhne vrednosti ne obstajajo.

1.8 Povračilo stroškov

Praviloma se neuspeli stranki naloži plačilo vseh utemeljenih pravnih stroškov, ki jih je imela nasprotna stranka pri izvedbi kakršnih koli potrebnih dejanj v zadevi. Vendar so bile za nesporne zahtevke in zadeve v zvezi z najemom stanovanjskih prostorov določene zgornje meje stroškov, ki se lahko povrnejo. V teh primerih je najvišji znesek stroškov, ki ga mora toženec, ki v postopku ne uspe, plačati tožniku, določen v preglednici stroškov.

1.9 Možnost pritožbe

Vrsta zadeve ne vpliva na pravico do pritožbe. Pritožbeni postopek je pri vseh zadevah enak. V roku je treba vložiti obvestilo o namenu pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča, pritožbe pa obravnava pritožbeno sodišče (hovioikeus).

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

Spori majhne vrednosti - Švedska

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Da, obstaja poseben postopek v sporih majhne vrednosti.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Posebni postopek v sporih majhne vrednosti poteka pred rednim prvostopenjskim sodiščem (okrožno sodišče; „tingsrätt“), če vrednost tožnikove terjatve ne doseže zadevne mejne vrednosti. Ta je trenutno (od leta 2019) 23 250 SEK. Mejna vrednost ni določena z zakonom, temveč je odvisna od tako imenovane osnovne cene, kar pomeni, da se izračuna ob upoštevanju aktualnih sprememb cen.

1.2 Uporaba postopka

Dostop do postopka ni omejen na določene vrste zadev, na primer potrošniške spore. Upoštevni merili pri tem sta, da je v zadevi vložena civilna tožba in da vrednost spora ne dosega mejne vrednosti. Postopka ni mogoče uporabiti v družinskih zadevah.

1.3 Obrazci

Obrazec za začetek evropskega postopka v sporih majhne vrednosti je na voljo na spletni strani švedske nacionalne sodne uprave („Domstolsverket“).

1.4 Pomoč

Pomoč pri začetku postopka je na voljo na okrožnem sodišču. Državni organi imajo splošno z zakonom določeno obveznost javne službe. Ta obveznost na primer pomeni, da je mogoče pri okrožnem sodišču po telefonu ali osebno dobiti splošne nasvete o sodnem postopku in pravilih, ki zanj veljajo. Poleg tega mora predsedujoči sodnik med pripravo na sodni postopek glede na naravo zadeve zagotoviti, da se pojasni predmet spora in da stranki navedeta, na kaj se nameravata v zadevi sklicevati. V praksi sodnik svoje dolžnosti izpolnjuje tako, da postavlja dodatna vprašanja in podaja pripombe.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Za postopke v sporih majhne vrednosti ni posebnih pravil. To pomeni, da se lahko predložijo ustni in pisni dokazi. Pisne izjave prič so dovoljene samo v nekaterih posebnih okoliščinah. Več informacij v zvezi s pravili o pridobivanju dokazov za civilne tožbe na podlagi švedskega prava je na voljo tukaj.

1.6 Pisni postopek

Sodišče lahko izda sodbo izključno na podlagi pisnega postopka. Ta možnost se uporabi, če pri obravnavi zadeve ni potreben ustni postopek in ga nobena izmed strank ne zahteva.

1.7 Vsebina sodbe

Glede besedila sodbe v sporih majhne vrednosti ni posebnih pravil. Zahteve, navedene v nadaljevanju, veljajo za sodbe v vseh civilnih tožbah, vključno s sodbami v sporih majhne vrednosti. Sodba mora biti izdana v pisni obliki in mora v ločenih oddelkih vsebovati naslednje informacije: ime sodišča ter datum in kraj izdaje sodbe, imena strank in njunih zastopnikov ali svetovalcev, izrek sodbe, trditve in nasprotne trditve obeh strank ter okoliščine, na katerih temeljijo, in obrazložitev sodbe, vključno z informacijami o tem, kaj je bilo v zadevi dokazano.

1.8 Povračilo stroškov

Najpomembnejša značilnost zadev v sporih majhne vrednosti so posebna pravila v zvezi s stroški postopka. Stranka, ki v postopku uspe, je upravičena samo do nadomestila stroškov za eno uro pravnega svetovanja pri posameznem sodišču, sodne takse za vlogo, potnih stroškov in stroškov bivanja v zvezi s sodno obravnavo, stroškov pridobivanja dokazov od prič in stroškov prevoda dokumentov. Nadomestilo se izplača le, če so bili stroški priglašeni upravičeno, da je lahko stranka, ki je v postopku uspela, uveljavila svoje pravice. Nagrade pravnih zastopnikov, ki presegajo stroške ene ure pravnega svetovanja, se zato ne povrnejo.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbo nižjega sodišča je dovoljena pritožba na višje sodišče.

Za sodno presojo sodbe okrožnega sodišča pri pritožbenem sodišču („hovrätt“) je potrebno dovoljenje za vložitev pritožbe. Dovoljenje za vložitev pritožbe se lahko izda le, če je obravnava pritožbe na sodišču višje stopnje pomembna za pravilno izvajanje zakonodaje, če obstajajo razlogi za spremembo odločbe okrožnega sodišča ali v primeru drugih utemeljenih razlogov za pritožbo. Stranka v postopku, ki se želi pritožiti zoper sodbo okrožnega sodišča, mora to storiti pisno, pritožba pa mora na okrožno sodišče prispeti v treh tednih od izdaje sodbe.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Pod mejno vrednostjo 10 000 GBP je na voljo postopek v sporih majhne vrednosti. Vendar pa vrednost tožbenega predmeta ni edini dejavnik, ki se upošteva. Ostali dejavniki so: vrsta zahtevka ter obseg in vrsta priprav, potrebnih za pravično obravnavo zadeve. V nekaterih okoliščinah se lahko preproste zadeve, katerih vrednost presega 10 000 GBP, obravnavajo v postopku za spore majhne vrednosti, če se s tem strinjata tako tožnik kot toženec.

Sodnik pri odločanju o tem, ali naj se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti ali v rednem sodnem postopku, poleg mnenj tožnika in toženca upošteva tudi naslednje dejavnike:

• vrednost spornega predmeta – ki načeloma ne sme presegati 10 000 GBP;
• vrsto zahtevka – običajno gre za potrošniške zahtevke (npr. prodano blago, blago ali delo z napako), zahtevke v zvezi z nesrečami, spore glede lastništva blaga in spore med najemodajalci in najemojemalci glede popravil, varščin, zapadlih najemnin itd., ne pa glede posesti.

Sodnik pri odločanju o tem, ali naj se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, upošteva obseg in vrsto priprav, potrebnih za pravično obravnavo zadeve. Sodnik pri tem upošteva, da je namen tega postopka, da je dovolj preprost, da lahko udeleženci sami urejajo svoje zadeve in ne potrebujejo odvetnika, če ga ne želijo najeti. Zahtevek mora na primer vključevati le minimalen obseg priprav na končno obravnavo. Zadeve, ki se obravnavajo v postopku za spore majhne vrednosti, običajno ne vključujejo veliko prič ali težavnih pravnih vprašanj.

Če vrednost spornega predmeta ne presega 10 000 GBP, vključuje pa zahtevek v zvezi z osebno poškodbo ali neurejenostjo najetega stanovanja in odškodnino v zvezi s tem, se zadeva ne obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, razen če posamezni znesek, ki se zahteva glede osebne poškodbe, neurejenosti in odškodnine, ne presega 1 000 GBP.

Kadar se v postopku za spore majhne vrednosti obravnavajo zadeve, pri katerih vrednost spornega predmeta presega 10 000 GBP, se uporabljajo drugačna pravila glede stroškov. V takem primeru lahko stranka, ki je v postopku uspela, od nasprotne stranke zahteva vračilo stroškov, vključno s stroški odvetnika. Ti stroški pa ne morejo presegati zneska stroškov, ki bi se stranki priznali, če bi se zadeva obravnavala po hitrem postopku. Več informacij o stroških je v nadaljevanju. Več informacij o različnih vrstah postopkov je na voljo na strani Kako postopati.

1.2 Uporaba postopka

Čeprav se večina zadev z vrednostjo do 10 000 GBP obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, izbira postopka ni samodejna. Sodnik pri odločanju o vrsti postopka upošteva mnenja pravdnih strank. Sodnik lahko tudi v primeru, da vrednost spornega predmeta ne presega 10 000 GBP, izbere redni sodni postopek namesto postopka v zadevah majhne vrednosti.

Če toženec zahtevku ugovarja, se tožniku pošlje kopija toženčevega odgovora na tožbo, če gre za stranko, ki je ne zastopa odvetnik, pa tudi izvod obrazca 180 (vprašalnik za izbiro vrste postopka, Direction Questionnaire). Informacije, ki jih stranke navedejo v vprašalniku, so sodniku v pomoč pri odločitvi, kateri postopek naj se uporabi. Če tožnik meni, da bi se morala zadeva obravnavati kot spor majhne vrednosti v postopku za take spore, mora to navesti v vprašalniku. Vendar pa je kljub upoštevanju mnenj tožnika in toženca končna odločitev o izbiri vrste postopka sodnikova.

Kot je opisano zgoraj, sodnik lahko odloči, da se zadeva, katere vrednost ne presega 10 000 GBP, obravnava v rednem postopku. Ta odločitev se sprejme na začetku postopka.

Sodnik se lahko tudi pozneje odloči, da se zadeva preneha obravnavati po postopku za spore majhne vrednosti in začne obravnavati po rednem postopku, če meni, da je to potrebno. Če se za zadevo med postopkom preneha uporabljati postopek za spore majhne vrednosti in začne uporabljati drug postopek, se pravila o stroških v sporih majhne vrednosti prenehajo uporabljati po tistem, ko je zadeva dodeljena v drug postopek. Od datuma odločitve o spremembi se torej uporabljajo pravila o stroških, ki veljajo v hitrem ali večslednem postopku.

1.3 Obrazci

V postopkih za spore majhne vrednosti se uporabljajo posebni obrazci, katerih uporaba je obvezna.

Za vložitev tožbe mora tožnik izpolniti obrazec N1, ki so mu priložena navodila za izpolnjevanje. Ko tožnik izpolni obrazec, mora pripraviti eno kopijo zase, eno za sodišče in po eno za vsakega toženca. Sodišče vsakemu tožencu pošlje svoj izvod. Več informacij je na voljo na strani Kako postopati.

Kot je navedeno zgoraj, če toženec zahtevku ugovarja, sodišče pošlje kopijo odgovora na tožbo tožniku, strankam, ki jih ne zastopa odvetnik, pa izvod obrazca N180 http://formfinder.hmctsformfinder.justice.gov.uk/n180-eng.pdf.

Če sodnik odloči, da se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, sodišče pošlje strankam obrazec N157 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti) z informacijami o tem, kdaj bo obravnava in kaj je treba do nje storiti.

Če vrednost spornega predmeta presega 10 000 GBP, stranki pa sta se dogovorili, da se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, sodišče pošlje obrazec N160 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti ob soglasju strank). Tudi v tem obrazcu so informacije o tem, kdaj bo obravnava in kaj je treba do nje storiti.

Če sodnik odloči, da je mogoče zadevo obravnavati le na podlagi pisnih dokazov in brez ustne obravnave, sodišče pošlje strankama obrazec N159 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti, brez ustne obravnave). V njem je naveden datum, do katerega mora tožnik ali toženec sodišče obvestiti, da se ne strinja z obravnavo le na podlagi pisnih dokazov. Če katera koli stranka taki odločitvi ugovarja, se zahtevek obravnava na ustni obravnavi. Sodnik lahko strankin molk šteje za privolitev.

Če nobena stranka ni navzoča na obravnavi, niti osebno niti prek zastopnika, lahko stranka, ki v postopku ni bila uspešna, uporabi obrazec N244 (obvestilo o vlogi) in zahteva razveljavitev sodbe.

1.4 Pomoč

Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da je čim bolj preprost in ga lahko brez težav razume tudi oseba, ki se zastopa sama (brez odvetnika). Če se tožnik ali toženec zastopata sama, sodnik to upošteva in postopek vodi tako, da lahko stranka, ki se zastopa sama, razume dogajanje in ve, kaj mora v postopku storiti.

Če se tožnik ali toženec odloči, da se bo zastopal sam, brez odvetnika, ga lahko na obravnavi spremlja oseba, ki govori v njegovem imenu. Taka oseba se imenuje laični zastopnik (lay representative) in je lahko kdor koli, na primer zakonec, sorodnik, prijatelj ali svetovalec. Če je mogoče, laični zastopnik ne sme biti priča. Laični zastopnik se sodne obravnave ne more udeležiti brez osebe, ki jo zastopa, razen če pravdna stranka pridobi dovoljenje sodišča, da jo laični zastopnik zastopa v njeni odsotnosti.

Svetovalne agencije včasih težko zagotovijo osebje, ki bi na obravnavi nastopilo v vlogi laičnega zastopnika, zato se priporoča, da se stranka nanje obrne čim prej, če potrebuje njihovo pomoč. Svetovalne agencije stranko obvestilo o tem, ali lahko zagotovijo pomoč. Nekateri laični zastopniki zahtevajo plačilo, zato se mora pravdna stranka vnaprej natančno pozanimati o višini plačila. Sodnik lahko laičnemu zastopniku, ki se neprimerno vede, odredi, naj zapusti obravnavo.

Pravdna stranka mora plačati honorar laičnega zastopnika, ki ga imenuje, tudi če je v postopku uspešna. Zato je treba premisliti, ali se ta strošek izplača glede na znesek zahtevka. Nadalje, laični zastopniki, ki svojo pomoč zaračunavajo, morda niso člani poklicne organizacije; če pravdna stranka z njihovo pomočjo ni zadovoljna, ne obstaja regulativni organ ali organizacija, pri kateri bi se lahko pritožila.

Pravdnim strankam so lahko v pomoč tudi urad za svetovanje državljanom ali središča za svetovanje potrošnikom.

Tožbo je mogoče prek spleta vložiti tudi na podlagi spletišča za vlaganje denarnih zahtevkov Money Claims Online. Zagotovljena je tudi služba za pomoč strankam, če je potrebna dodatna pomoč.

Pravdnim strankam, ki so invalidi, je na voljo dodatna pomoč. Če invalidnost pravdne stranke tej otežuje udeležbo na obravnavi ali komuniciranje, se lahko taka stranka obrne na zadevno sodišče, ki lahko morda zagotovi dodatno pomoč.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Postopek v sporih majhne vrednosti je veliko bolj neformalen, stroga pravila glede dokazovanja pa se ne uporabljajo. V takem postopku se obravnavajo preprostejše zadeve, pri katerih je vrednost spornega predmeta nižja. Zato lahko sodišče obravnavo vodi na način, ki se mu zdi najpravičnejši. Sodišče ni zavezano izvajati dokazov pod prisego, sodnik pa lahko odloči, da se navzkrižno zasliševanje omeji, če meni, da je to ustrezno. Vendar pa mora sodnik tako odločitev o omejitvi navzkrižnega zasliševanja obrazložiti. Sodnik lahko postavlja vprašanja kateri koli priči ali vsem pričam, preden to dovoli kateri koli drugi osebi.

1.6 Pisni postopek

Če sodnik odloči, da se tožba lahko obravnava brez ustne obravnave in le na podlagi pisnih dokazov, sodišče o tem obvesti pravdne stranke z obrazcem N159 (glej zgoraj). V obvestilu se navede datum, do katerega mora tožnik ali toženec sodišče obvestiti, da ugovarja postopku le na podlagi pisnih dokazov. Če katera koli stranka taki odločitvi ugovarja, se zahtevek obravnava na ustni obravnavi. Sodnik lahko strankin molk šteje za privolitev. Če nobena stranka ne ugovarja sodnikovi odločitvi, da se ustna obravnava ne opravi, se zadeva lahko obravnava le v pisnem postopku.

1.7 Vsebina sodbe

V Angliji in Walesu sodbe običajno vsebujejo le sodnikovo odločitev in morebitne odredbe strankam. Vendar pa mora sodnik navesti glavne razloge za svojo odločitev, razen če jih poda ustno in jih sodišče posname. Sodniku je dovoljeno razloge navesti tako na kratko in preprosto, kot to omogoča narava zadeve. Običajno to stori ustno na obravnavi, lahko pa jih navede tudi pozneje, in sicer pisno ali na naroku, ki ga skliče v ta namen. Če sodnik o zadevi odloči brez ustne obravnave, mora pisno navesti razloge za svojo odločitev, sodišče pa vsaki stranki pošlje kopijo.

1.8 Povračilo stroškov

Glede povračila stroškov veljajo omejitve. Trenutno velja, da lahko stranka, ki je v postopku uspela, zahteva vračilo naslednjih stroškov:

• katerih koli sodnih taks, ki jih je plačala;
• znesek največ 260 GBP za pravno svetovanje, če tožba vsebuje vlogo za izdajo odredbe o prepovedi (tj. odredbe, s katero se nekomu nekaj prepove) ali vlogo za izdajo odredbe o izpolnitvi (tj. odredbe, s katero se nekomu odredi, da mora nekaj storiti, na primer najemodajalcu, naj izvede popravila); za druge kategorije vračila ni mogoče zahtevati;
• znesek največ 95 GBP na dan za vsako od strank, ki so v postopku uspele, in za vse njene priče zaradi izgube zaslužka zaradi udeležbe na sodni obravnavi;
• razumne dodatne stroške za pot in nočitev strank ali prič;
• če je sodnik odobril uporabo izvedencev in stranka, ki jih zagotovi, na koncu v postopku uspe, lahko sodnik nasprotni stranki odredi plačilo dela stroškov za izvedence. Vendar pa sodnik ne more odrediti več kot 750 GBP za posameznega izvedenca. To morda ne zadošča za celoten honorar izvedenca, zlasti če izvedenec izdela mnenje in se udeleži sodne obravnave;
• sodnik lahko stranki, ki se je nerazumno vedla, odredi plačilo nadaljnjih stroškov;
• če finančna vrednost zahtevka presega omejitev za izvedbo postopka v sporih majhne vrednosti, vendar se zahtevek na podlagi odločitve sodnika kljub temu obravnava po takem postopku, se stroški ocenijo v skladu s takim postopkom, razen če se stranke strinjajo, da se uporabijo določbe iz hitrega postopka.

Več informacij je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje.

1.9 Možnost pritožbe

Če se želi stranka, ki v postopku ni bila uspešna, pritožiti zoper sodnikovo odločitev, za to potrebuje dovoljenje. Če se taka (pravdna) stranka udeleži naroka, na katerem je odločitev sprejeta, lahko sodnika prosi za dovoljenje ob koncu naroka.

Pravdna stranka, ki se želi pritožiti, mora imeti ustrezne razloge za pritožbo. Ne more preprosto ugovarjati sodnikovi odločitvi le zato, ker meni, da ta ni pravilna.

Če se želi pravdna stranka pritožiti, se mora hitro odzvati. Čas za vložitev pritožbe je omejen.

Če stranka, ki v postopku ni bila uspešna, na naroku ni bila navzoča ali zastopana, lahko zahteva, da se sodba, izdana na naroku, razveljavi in zahtevek ponovno obravnava.

Taka stranka mora vlogo vložiti najpozneje v 14 dneh po prejemu sodbe. Za vložitev vloge mora sodišče prositi za obrazec N244 (obvestilo o vlogi).

Sodišče stranke obvesti o tem, kdaj bo narok za obravnavo vloge pred sodnikom.

Sodnik odobri vlogo za razveljavitev sodbe le v naslednjih primerih:

če je imela (pravdna) stranka dober razlog za kar koli od naslednjega:

• da se naroka ni udeležila in na njem tudi ni bila zastopana ali
• da sodišča ni pisno obvestila;

in če ima stranka razumne možnosti, da na ponovnem naroku uspe.

Če je vloga stranke uspešna in se sodba razveljavi, sodišče glede zadeve tožbe razpiše nov narok. V nezapletenih zadevah se lahko sodnik odloči zadevo obravnavati takoj po obravnavi vloge.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje

Naslovi sodišč

Mediacija v sporih majhne vrednosti

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Na Severnem Irskem obstaja postopek v sporih majhne vrednosti. Sodišča za spore majhne vrednosti so zasnovana tako, da omogočajo neformalno odločanje o nekaterih vrstah sporov majhne vrednosti na grofijskem sodišču (county court), običajno brez pravnega zastopanja.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Na splošno se postopek v sporih majhne vrednosti lahko uporabi, kadar denarni znesek ali vrednost zadevnega blaga ne presega 3 000 GBP. Nekatere vrste zahtevkov so iz tega izključene, na primer zahtevki v zvezi z osebnimi poškodbami ali obrekanjem, volilom ali rento, lastništvom zemljišča, premoženjem zakoncev in prometnimi nesrečami.

1.2 Uporaba postopka

Postopek ni obvezen in sodnik lahko v nekaterih okoliščinah odredi, da se vloga prenese na grofijsko sodišče.

1.3 Obrazci

Pravila grofijskega sodišča (Severne Irske) iz leta 1981 [S.R. 1981, št. 225] vsebujejo obrazce, ki jih je treba uporabiti v postopku v sporih majhne vrednosti. Obrazci so predpisani za začetek postopka, izpodbijanje zahtevka in prevzem odgovornosti. Obstajata tudi obrazec, s katerim se predloži vloga za sodno odločbo, izdano v nenavzočnosti toženca, in obrazec za razveljavitev sodbe.

1.4 Pomoč

Postopek v sporih majhne vrednosti je neformalen. Pri izpolnjevanju potrebnih obrazcev in pri pojasnjevanju postopka lahko pomagajo uslužbenci sodišča. Ne morejo pa nuditi pravnega svetovanja.

Strankama v postopku lahko pomagajo posvetovalnice za državljane (Citizens Advice) ali centri za svetovanje potrošnikom.

Če je stranka v postopku invalidna, zaradi česar ji je otežen prihod na sodišče ali komunikacija z njim, naj stopi v stik z uradnikom za odnose s strankami zadevnega sodišča, ki ji bo morda lahko zagotovil dodatno pomoč.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Sodišče za spore majhne vrednosti je neformalno in na njem se stroga pravila o dokazovanju ne uporabljajo. Tako lahko sodišče izbere kateri koli postopek obravnave, ki se mu zdi pravičen. Obe stranki se morata strinjati, da ju sodnik preuči pod prisego, pri čemer je mogoč pravni ugovor.

1.6 Pisni postopek

Če se zadeva ne izpodbija in se nanaša na določen znesek, se lahko zahtevek razreši brez obravnave in zgolj z uporabo pisnih dokazov. Gre za sodno odločbo, izdano v nenavzočnosti toženca.

1.7 Vsebina sodbe

Sodnik svojo odločitev običajno poda ustno in navede razloge za njeno sprejetje. Lahko pa se odloči za izdajo pisne sodbe.

1.8 Povračilo stroškov

V zvezi s povračilom stroškov obstajajo omejitve. Trenutno lahko sodnik odredi plačilo naslednjih stroškov:

• sodne takse in
• stroški izvedencev.

Če je ena od strank ravnala nerazumno, lahko sodnik plačilo stroškov odredi tej stranki. Če se je postopek na grofijskem sodišču začel pravilno, lahko sodnik odredi ustrezne stroške.

1.9 Možnost pritožbe

Kadar je bila na obravnavi prisotna stranka, ki v postopku ni uspela, ali je bila na njej zastopana, je pritožba mogoča samo tako, da se sodnika prosi za navedbo razlogov za odločitev in pozove višje sodišče (High Court), naj odloči, ali je bila odločitev sodnika pravno pravilna.

Kadar stranka, ki v postopku ni uspela, ni bila prisotna na obravnavi ali ni bila zastopana na njej ter je ta stranka stopila v stik z uradom za spore majhnih vrednosti po tem, ko je bila izdan sklep sodišča ali sodba, ter sporočila, da ni prejela vloge ali je ni prejela dovolj zgodaj, da bi lahko odgovorila nanjo, oziroma iz kakršnega koli drugega razloga ni pravočasno odgovorila nanjo, ji bo priporočeno, naj predloži vlogo za razveljavitev sklepa sodišča. Stranki, ki je v postopku uspela, bo poslan izvod vloge in bo pozvana, naj pisno odgovori nanjo v 14 dneh. Sodnik po obravnavanju vloge in morebitnega odgovora nanjo:

• odloči, ali obstaja utemeljen razlog za odsotnost odgovora, in lahko razveljavi sodbo brez sodne obravnave ali določi smernice glede nadaljnjega poteka zadeve. Urad za spore majhnih vrednosti stranki v postopku obvesti o vsakršni odredbi sodnika; ali
• določi datum za obravnavo vloge za razveljavitev sklepa sodišča. Stranki bosta obveščeni o tem datumu in pozvani, naj se udeležita obravnave. Urad za spore majhnih vrednosti strankama pošlje tudi izvod vsakršne odredbe, ki jo sodnik sprejme po tem, ko je obravnaval tovrstno vlogo.

Če poštni urad uradu za spore majhnih vrednosti vrne dokumentacijo stranke, ki v postopku ni uspela, in je jasno, da ta ni bila seznanjena s predložitvijo zahtevka, sodni urad podobno pozove sodnika, naj prekliče vse sklepe sodišča, ki jih je sprejel, obenem pa stopi v stik s stranko, ki je v postopku uspela, ter jo prosi za predložitev dodatnih informacij, npr. novega naslova tožene stranke.

Sorodne povezave

Več informacij o postopkih je na voljo na spletišču sodne službe Severne Irske Northern Ireland Courts and Tribunals Service.

Pomoč za invalidne stranke v postopku

Nekateri sodni uradi imajo na voljo posebne uradnike za odnose s strankami, ki lahko nudijo pomoč. Če to ni mogoče, se lahko invalidna stranka v postopku poveže z informacijskim središčem sodne službe prek telefonske številke +44 3002007812.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Na Škotskem je na grofijskih sodiščih pred 28. novembrom 2016 obstajal postopek v sporih majhne vrednosti. To je bil enostaven postopek za obravnavanje denarnih terjatev do 3 000 GBP.

Z 28. novembrom 2016 je bila uvedena nova oblika zahtevka, t. i. poenostavljeni postopek (Simple Procedure).

Naslednji postopek, t. i. skrajšani postopek (Summary Cause), ki obravnava zadeve do 5 000 GBP, je nekoliko bolj zapleten kot poenostavljeni postopek.

Poenostavljeni postopek

Od 28. novembra 2016 se v zvezi z zahtevki za plačilo, dostavo blaga ali povrnitev premičnine v vrednosti do 5 000 GBP ali za odredbo, da neka oseba stori nekaj specifičnega, uporablja poenostavljeni postopek.

Poenostavljeni postopek je sodni postopek, oblikovan za hiter, cenovno dostopen in neuraden način reševanja sporov, pri katerih denarna vrednost ne presega 5 000 GBP.

Tožeča stranka vloži zahtevek pri grofijskem sodišču. Stranka, zoper katero se vloži zahtevek, se imenuje tožena stranka. Končno odločitev glede zahtevka sprejme grofijski sodnik (sheriff) ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi (summary sheriff). Za uporabo poenostavljenega postopka vam ni treba imeti odvetnika, razen če to želite.

Več informacij o poenostavljenem postopku je na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poenostavljeni postopek nadomešča prejšnji postopek v sporih majhne vrednosti. Nadomešča tudi skrajšani postopek, vendar le v delih, povezanih s tožbami za plačilo, dostavo blaga ali povrnitev premičnine ali tožbami, ki odrejajo, da neka oseba stori nekaj specifičnega.

Tožbe po skrajšanem postopku je mogoče vložiti kot tožbo, ki se vloži za izterjavo denarja ali premoženja (action of furthcoming), tožbo v zvezi z neznanim dolgovanjem (action of count, reckoning and payment) ter tožbo za izterjavo dednega premoženja, dostavo blaga ali vmesna plačila preživnine. Morebitni alternativni zahtevek za plačilo ne sme presegati 5 000 GBP.

1.2 Uporaba postopka

Tožba, ki se vloži kot poenostavljeni ali skrajšani postopek, mora upoštevati pravila sodišča, ki so obvezujoča. Ta so na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

1.3 Obrazci

Za vse faze poenostavljenega in skrajšanega postopka obstajajo posebni obrazci, npr. obrazec za zahtevek/sodni poziv za vložitev tožbe, obrazec za sodno odločitev/izvleček sklepa sodišča. Obvezna je uporaba obrazcev, ki so določeni v pravilih o poenostavljenem postopku iz leta 2016 in pravilih o skrajšanem postopku iz leta 2002. Ti obrazci so na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

1.4 Pomoč

Grofijski sodni urad lahko pomaga pri izpolnjevanju obrazca zahtevka (obrazec 3A), pomoč pa nudijo tudi svetovalne agencije, kot je posvetovalnica za državljane (Citizens Advice Bureau). Če potrebujete dodatne informacije o poenostavljenem postopku, se povežite z lokalnim grofijskim sodiščem tožeče stranke.

Več informacij o grofijskih sodiščih na Škotskem je na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Obravnave v okviru poenostavljenega postopka se izvedejo čim bolj neuradno, kot to dopuščajo okoliščine zahtevka. Grofijski sodnik (sheriff) ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi (summary sheriff) pojasni vse pravne izraze in druge izraze, ki se uporabijo. Pisanja in drugi dokazi se lahko vložijo pri sodišču, v poenostavljenih pravilih pa so določeni postopki za ta namen, vključno s tem, kaj je treba poslati tožeči stranki ali toženi stranki, ter morebitnimi roki za vložitev pisanj ali drugih dokazov.

1.6 Pisni postopek

Če se tožena stranka ne brani, poteka postopek izključno v pisni obliki. V nasprotnem primeru lahko zadeva zahteva obravnavo na sodišču oziroma odločitev grofijskega sodnika ali grofijskega sodnika z omejenimi pristojnostmi brez obravnave.

Grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi se lahko odločita tudi za razpravo o vodenju zadeve. Razprava o vodenju zadeve poteka v sodni dvorani ali na katerem koli drugem mestu, ki ga določi grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi. Grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi določita tudi, kako bo potekala razprava, na primer prek videokonference, konferenčnega klica ali katere druge poljubne oblike.

1.7 Vsebina sodbe

Ob koncu obravnave lahko grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi sprejme odločitev na mestu samem ali si pred sprejetjem odločitve vzame čas za razmislek. Kadar si grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi vzame čas za razmislek o odločitvi, mora biti ta sprejeta v štirih tednih od datuma obravnave.

Kadar se odločitev sprejme ob prisotnosti strank, mora grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi pojasniti razloge za tako odločitev. Kadar si vzame čas za razmislek o odločitvi, mora pripraviti dopis, v katerem navede razloge za odločitev.

1.8 Povračilo stroškov

V zahtevku za poenostavljeni postopek, katerega vrednost znaša 300 GBP ali manj, se stroški običajno ne dodelijo.

Če vrednost presega 300 GBP, vendar znaša 1 500 GBP ali manj, najvišji znesek stroškov, ki jih lahko sodišče običajno dodeli stranki, ki je v postopku uspela, ne sme presegati 150 GBP.

Če vrednost presega 1 500 GBP, vendar znaša 3 000 GBP ali manj, najvišji znesek stroškov, ki jih lahko sodišče običajno dodeli stranki, ki je v postopku uspela, ne sme presegati 10 % vrednosti zahtevka.

Za zahtevke z vrednostjo med 3 001 GBP in 5 000 GBP podobno velja splošno pravilo, da stranka, ki v postopku ne uspe, plača stroške stranke, ki v postopku uspe. Če ima ena stranka odvetnika, so lahko ti stroški višji. Več informacij o stroških je na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

Tožbe s skrajšanim postopkom ne vsebujejo enakih omejitev, seznam stroškov pa običajno oceni grofijski sodni uradnik, nato pa ga potrdi grofijski sodnik ali grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper odločitev v poenostavljenem postopku je mogoče vložiti pritožbo. Pritožba na grofijskem pritožbenem sodišču (Sheriff Appeal Court) se mora z obvestilom o pravnem sredstvu na obrazcu 16A vložiti pri sodišču, ki je obravnavalo zahtevek za poenostavljeni postopek, v štirih tednih od datuma, ko je grofijski sodni uradnik stranki, ki je v postopku uspela, poslal obrazec z odločitvijo. Za skrajšani postopek se uporabljajo posebne določbe o pritožbah, več informacij pa je na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

V zadevi s poenostavljenim postopkom, v kateri se tožena stranka ne brani, pa se lahko pri sodišču vloži vloga za preklic odločitve grofijskega sodnika ali grofijskega sodnika z omejenimi pristojnostmi. To je mogoče storiti v določenih okoliščinah, vloga pa mora biti vložena na obrazcu 13B. Več informacij o postopku preklica odločitve je na voljo na spletišču škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service.

Sorodne povezave

Spletišče škotske sodne službe Scottish Courts and Tribunals Service vključuje pravila o rednem, skrajšanem in poenostavljenem postopku.

Grofijski sodnik z omejenimi pristojnostmi (summary sheriff)

Funkcija grofijskega sodnika z omejenimi pristojnostmi je bila uvedena z Zakonom o reformi sodišč (Škotska) iz leta 2014.  Več informacij je na voljo na spletišču o škotskem pravosodju.

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

V Gibraltarju je pri vrhovnem sodišču (Supreme Court) na voljo postopek v sporih majhne vrednosti. Denarna mejna vrednost, pod katero je na voljo postopek v sporih majhne vrednosti, je 10 000 GBP. Vendar pa vrednost tožbenega predmeta ni edini dejavnik, ki se upošteva. Ostali dejavniki so: vrsta zahtevka ter obseg in vrsta priprav, potrebnih za pravično obravnavo zadeve. V nekaterih okoliščinah se lahko preproste zadeve, katerih vrednost presega 10 000 GBP, obravnavajo v postopku za spore majhne vrednosti, če se s tem strinjata oba, tožnik in toženec.

Sodnik pri odločanju o tem, ali naj se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti ali v rednem sodnem postopku, poleg mnenj tožnika in toženca upošteva tudi naslednje dejavnike:

• vrednost spornega predmeta – ki načeloma ne sme presegati 10 000 GBP;
• vrsto zahtevka – običajno gre za potrošniške zahtevke (npr. prodano blago, blago ali delo z napako), zahtevke v zvezi z nesrečami, spore glede lastništva blaga in spore med najemodajalci in najemojemalci glede popravil, varščin, zapadlih najemnin itd., ne pa glede posesti.

Sodnik pri odločanju o tem, ali naj se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, upošteva obseg in vrsto priprav, potrebnih za pravično obravnavo zadeve. Sodnik pri tem upošteva, da je namen tega postopka, da je dovolj preprost, da lahko udeleženci sami urejajo svoje zadeve in ne potrebujejo pravnega svetovalca (solicitor), če ga ne želijo najeti. Zahtevek mora na primer vključevati le minimalen obseg priprav na končno obravnavo. Zadeve, ki se obravnavajo v postopku za spore majhne vrednosti, običajno ne vključujejo veliko prič ali težavnih pravnih vprašanj.

Če vrednost spornega predmeta ne presega 10 000 GBP, vključuje pa zahtevek v zvezi z osebno poškodbo ali neurejenostjo najetega stanovanja in odškodnino v zvezi s tem, se zadeva ne obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, razen če posamezni znesek, ki se zahteva glede osebne poškodbe, neurejenosti in odškodnine, ne presega 1 000 GBP.

Kadar se v postopku za spore majhne vrednosti obravnavajo zadeve, pri katerih vrednost spornega predmeta presega 10 000 GBP, se uporabljajo drugačna pravila glede stroškov. V takem primeru lahko stranka, ki je v postopku uspela, od nasprotne stranke zahteva vračilo stroškov, vključno s stroški pravnega svetovalca. Ti stroški pa ne morejo presegati zneska stroškov, ki bi se stranki priznali, če bi se zadeva obravnavala po hitrem postopku. Več informacij o stroških je navedenih v nadaljevanju.

1.2 Uporaba postopka

Čeprav se večina zadev z vrednostjo do 10 000 GBP obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, izbira postopka ni samodejna. Sodnik pri odločanju o vrsti postopka upošteva mnenja pravdnih strank. Sodnik lahko tudi v primeru, da vrednost spornega predmeta ne presega 10 000 GBP, izbere redni sodni postopek namesto postopka v zadevah majhne vrednosti.

Če toženec zahtevku ugovarja, se tožniku pošlje kopija toženčevega odgovora na tožbo. Stranke morajo predložiti tudi vprašalnik za izbiro vrste postopka (Allocation Questionnaire). Informacije, ki jih stranke navedejo v vprašalniku, so sodniku v pomoč pri odločitvi, kateri postopek naj se uporabi. Če stranke menijo, da bi se morala zadeva obravnavati kot spor majhne vrednosti v postopku za take spore, morajo to navesti v vprašalniku. Vendar pa je kljub upoštevanju mnenj tožnika in toženca končna odločitev o izbiri vrste postopka sodnikova.

Kot je opisano zgoraj, sodnik lahko odloči, da se zadeva, katere vrednost ne presega 10 000 GBP, obravnava v rednem postopku. Ta odločitev se sprejme na začetku postopka.

Sodnik se lahko tudi pozneje odloči, da se zadeva preneha obravnavati po postopku za spore majhne vrednosti in začne obravnavati po rednem postopku, če meni, da je to potrebno. Če se za zadevo med postopkom preneha uporabljati postopek za spore majhne vrednosti in začne uporabljati drug postopek, se pravila o stroških v sporih majhne vrednosti prenehajo uporabljati po tistem, ko je zadeva dodeljena v drug postopek. Od datuma odločitve o spremembi se torej uporabljajo pravila o stroških, ki veljajo v hitrem ali večslednem postopku.

1.3 Obrazci

V postopkih za spore majhne vrednosti se uporabljajo posebni obrazci, katerih uporaba je obvezna.

Za vložitev tožbe mora tožnik izpolniti obrazec N1, ki so mu priložena navodila za izpolnjevanje za tožnika in toženca. Ko tožnik izpolni obrazec, mora pripraviti eno kopijo zase, eno za sodišče in po eno za vsakega toženca. Sodišče vsakemu tožencu pošlje svoj izvod. Več informacij je na voljo na strani Predložitev zadeve sodišču.

Kot je navedeno zgoraj, če toženec zahtevku ugovarja, sodišče pošlje kopijo odgovora na tožbo tožniku, obema strankama pa vprašalnik za izbiro vrste postopka.

Če sodnik odloči, da se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, sodišče pošlje strankam obrazec N157 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti) z informacijami o tem, kdaj bo obravnava in kaj je treba do nje storiti.

Če vrednost spornega predmeta presega 10 000 GBP, stranki pa sta se dogovorili, da se zadeva obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, sodišče pošlje obrazec N160 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti ob soglasju strank). Tudi v tem obrazcu so informacije o tem, kdaj bo obravnava in kaj je treba do nje storiti.

Če sodnik odloči, da je mogoče zadevo obravnavati le na podlagi pisnih dokazov in brez ustne obravnave, sodišče pošlje strankama obrazec N159 (obvestilo o izbiri postopka za spore majhne vrednosti, brez ustne obravnave). V njem je naveden datum, do katerega mora tožnik ali toženec sodišče obvestiti, da se ne strinja z obravnavo le na podlagi pisnih dokazov. Če katera koli stranka taki odločitvi ugovarja, se zahtevek obravnava na ustni obravnavi. Sodnik lahko strankin molk šteje za privolitev.

Če nobena stranka ni navzoča na obravnavi, niti osebno niti prek zastopnika, lahko stranka, ki v postopku ni bila uspešna, uporabi obrazec N244 (obvestilo o vlogi) in zahteva razveljavitev sodbe.

1.4 Pomoč

Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da je čim bolj preprost in ga lahko brez težav razume tudi oseba, ki se zastopa sama (brez odvetnika). Če se tožnik ali toženec zastopata sama, sodnik to upošteva in postopek vodi tako, da lahko stranka, ki se zastopa sama, razume dogajanje in ve, kaj mora v postopku storiti.

Če se tožnik ali toženec odloči, da se bo zastopal sam, torej brez odvetnika, ga lahko na obravnavi spremlja oseba, ki govori v njegovem imenu. Taka oseba se imenuje laični zastopnik (lay representative) in je lahko kdor koli, na primer zakonec, sorodnik, prijatelj ali svetovalec. Če je mogoče, naj laični zastopnik ne bi bil priča. Laični zastopnik se sodne obravnave ne more udeležiti brez osebe, ki jo zastopa, razen če pravdna stranka pridobi dovoljenje sodišča, da jo laični zastopnik zastopa v njeni odsotnosti.

Svetovalne agencije včasih težko zagotovijo osebje, ki bi na obravnavi nastopilo v vlogi laičnega zastopnika, zato se priporoča, da se stranka nanje obrne čim prej, če potrebuje njihovo pomoč. Svetovalne agencije stranko obvestilo o tem, ali lahko zagotovijo pomoč. Nekateri laični zastopniki zahtevajo plačilo, zato se mora pravdna stranka vnaprej natančno pozanimati o višini plačila. Sodnik lahko laičnemu zastopniku, ki se neprimerno vede, odredi, naj zapusti obravnavo.

Pravdna stranka mora plačati honorar laičnega zastopnika, ki ga imenuje, tudi če je v postopku uspešna. Zato je treba premisliti, ali se ta strošek izplača glede na znesek zahtevka. Poleg tega laični zastopniki, ki svojo pomoč zaračunavajo, morda niso člani poklicne organizacije; če pravdna stranka z njihovo pomočjo ni zadovoljna, ni nobenega regulativnega organa ali organizacije, pri kateri bi se lahko pritožila.

Pravdnim strankam, ki so invalidi, je na voljo dodatna pomoč. Če invalidnost pravdne stranke tej otežuje udeležbo na obravnavi ali komuniciranje, se lahko taka stranka obrne na zadevno sodišče, ki lahko morda zagotovi dodatno pomoč.

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Postopek v sporih majhne vrednosti je veliko bolj neformalen, stroga pravila glede dokazovanja pa se ne uporabljajo. V takem postopku se obravnavajo preprostejše zadeve, pri katerih je vrednost spornega predmeta nižja. Zato lahko sodišče obravnavo vodi na način, ki se mu zdi najpravičnejši. Sodišče ni zavezano izvajati dokazov pod prisego, sodnik pa lahko odloči, da se navzkrižno zasliševanje omeji, če meni, da je to ustrezno. Vendar pa mora sodnik tako odločitev o omejitvi navzkrižnega zasliševanja obrazložiti. Sodnik lahko postavlja vprašanja kateri koli priči ali vsem pričam, preden to dovoli kateri koli drugi osebi.

1.6 Pisni postopek

Če sodnik odloči, da se tožba lahko obravnava brez ustne obravnave in le na podlagi pisnih dokazov, sodišče o tem obvesti pravdne stranke z obrazcem N159 (glej zgoraj). V obvestilu se navede datum, do katerega mora tožnik ali toženec sodišče obvestiti, da ugovarja postopku le na podlagi pisnih dokazov. Če katera koli stranka taki odločitvi ugovarja, se zahtevek obravnava na ustni obravnavi. Sodnik lahko strankin molk šteje za privolitev. Če nobena stranka ne ugovarja sodnikovi odločitvi, da se ustna obravnava ne opravi, se zadeva lahko obravnava le v pisnem postopku.

1.7 Vsebina sodbe

V Gibraltarju sodbe običajno vsebujejo le sodnikovo odločitev in morebitne odredbe strankam. Vendar pa mora sodnik navesti glavne razloge za svojo odločitev, razen če jih poda ustno in jih sodišče posname. Sodnik sme razloge navesti tako na kratko in preprosto, kot to omogoča narava zadeve. Običajno to stori ustno na obravnavi, lahko pa jih navede tudi pozneje, in sicer pisno ali na naroku, ki ga skliče v ta namen. Če sodnik o zadevi odloči brez ustne obravnave, mora pisno navesti razloge za svojo odločitev, sodišče pa vsaki stranki pošlje izvod.

1.8 Povračilo stroškov

Glede povračila stroškov veljajo omejitve. Trenutno velja, da lahko stranka, ki je v postopku uspela, zahteva vračilo naslednjih stroškov:

• katerih koli sodnih taks, ki jih je plačala;
• znesek največ 260 GBP za pravno svetovanje, če tožba vsebuje vlogo za izdajo odredbe o prepovedi (tj. odredbe, s katero se nekomu nekaj prepove) ali vlogo za izdajo odredbe o izpolnitvi (tj. odredbe, s katero se nekomu odredi, da mora nekaj storiti, na primer najemodajalcu, naj izvede popravila); za druge kategorije vračila ni mogoče zahtevati;
• znesek največ 90 GBP na dan za vsako od strank, ki so v postopku uspele, in za vse njene priče zaradi izgube zaslužka zaradi udeležbe na sodni obravnavi;
• razumne dodatne stroške za pot in nočitev strank ali prič;
• če je sodnik odobril uporabo izvedencev in stranka, ki jih zagotovi, na koncu v postopku uspe, lahko sodnik nasprotni stranki odredi plačilo dela stroškov za izvedence. Vendar pa sodnik ne more odrediti več kot 200 GBP za posameznega izvedenca. To morda ne zadošča za celoten honorar izvedenca, zlasti če izvedenec izdela mnenje in se udeleži sodne obravnave;
• sodnik lahko stranki, ki se je nerazumno vedla, odredi plačilo nadaljnjih stroškov;
• če finančna vrednost zahtevka presega omejitev za izvedbo postopka v sporih majhne vrednosti, vendar se zahtevek na podlagi odločitve sodnika kljub temu obravnava po takem postopku, se stroški ocenijo v skladu s takim postopkom, razen če se stranke strinjajo, da se uporabijo določbe iz hitrega postopka.

1.9 Možnost pritožbe

Če se želi stranka, ki v postopku ni bila uspešna, pritožiti zoper sodnikovo odločitev, za to potrebuje dovoljenje. Če se taka (pravdna) stranka udeleži naroka, na katerem je odločitev sprejeta, lahko sodnika prosi za dovoljenje ob koncu naroka.

Pravdna stranka, ki se želi pritožiti, mora imeti ustrezne razloge za pritožbo. Ne more preprosto ugovarjati sodnikovi odločitvi le zato, ker meni, da ta ni pravilna.

Če se želi pravdna stranka pritožiti, se mora hitro odzvati. Čas za vložitev pritožbe je omejen.

Če stranka, ki v postopku ni bila uspešna, na naroku ni bila navzoča ali zastopana, lahko zahteva, da se sodba, izdana na naroku, razveljavi in zahtevek ponovno obravnava.

Taka stranka mora vlogo vložiti najpozneje v 14 dneh po prejemu sodbe. Za vložitev vloge mora sodišče prositi za obrazec N244 (obvestilo o vlogi).

Sodišče stranke obvesti o tem, kdaj bo narok za obravnavo vloge pred sodnikom.

Sodnik odobri vlogo za razveljavitev sodbe le v naslednjih primerih:

če je imela (pravdna) stranka dober razlog za kar koli od naslednjega:

• da se naroka ni udeležila in na njem tudi ni bila zastopana ali
• da sodišča ni pisno obvestila;

in če ima stranka razumne možnosti, da na ponovnem naroku uspe.

Če je vloga stranke uspešna in se sodba razveljavi, sodišče glede zadeve tožbe razpiše nov narok. V nezapletenih zadevah se lahko sodnik odloči zadevo obravnavati takoj po obravnavi vloge.