Uredba (EU) 2020/1783 (prenovitev), ki se nanaša na sodelovanje med sodišči različnih držav EU pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, določa splošni pravni okvir za pridobivanje dokazov v drugi državi, kot je država, v kateri je sodišče. Ta uredba nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 in se začne uporabljati 1. julija 2022. Nova uredba pojasnjuje, kako pridobivati dokaze z uporabo videokonference ali druge tehnologije komuniciranja na daljavo, in v Prilogi I določa obrazec N za izmenjavo ustreznih tehničnih informacij. Obrazec N se uporablja za zaprosilo za pridobivanje dokazov prek videokonference in za pozitiven odgovor na takšno zaprosilo. Vendar ima vsaka država EU svoje procesne predpise na tem področju, tako da se podrobnosti postopka razlikujejo glede na pravo države, ki prejme zaprosilo za sodelovanje.

Da bi pravosodnim organom različnih držav EU olajšala sodelovanje in polno uporabo videokonferenc pri pridobivanju dokazov v drugi državi EU, je Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah (EPM v civilnih zadevah) pripravila sklop informativnih pregledov. Ti zagotavljajo praktične informacije o pravilih, postopkih in tehničnih zmogljivostih v različnih državah EU.

Za podrobnejše informacije o posamezni državi izberite ustrezno zastavico.

Zadevna povezava

Izvajanje dokazov - uradna obvestila držav članic in orodje za iskanje pristojnih sodišč/organov

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Po spremembi Zakona št. 99/1963 (zakonik o civilnem postopku (občanský soudní řád)), kakor je bil spremenjen, ki je začela veljati septembra 2017, je uporaba videokonferenčne opreme v civilnih postopkih urejena neposredno z zakonom. Člen 102a zakonika o civilnem postopku izrecno določa, da lahko sodišče izvede zaslišanje z uporabo videokonferenčne opreme, kadar tako zahteva stranka ali kadar je to praktično. Videokonferenca se lahko uporabi zlasti, da se omogoči prisotnost stranke ali tolmača na obravnavi ali zaslišijo priče, izvedenec ali stranka.

To vprašanje je nadalje urejeno s členom 10a navodila ministrstva za pravosodje št. 505/2001 o izdaji internih pravil za okrajna in okrožna sodišča ter vrhovno sodišče.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Zakon izrecno določa zaslišanje prič, izvedencev in strank. Vendar kategorije oseb nikakor ne omejuje vnaprej; z uporabo videokonference je mogoče v obravnavo vključiti tudi druge osebe, na primer tolmače. Uporaba videokonference je lahko omejena iz praktičnih razlogov ali na zahtevo stranke.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Z vidika besedila zakona ni splošnih omejitev. Omejitve sicer lahko izhajajo iz posebnih okoliščin zadeve (tehnična izvedljivost itd.).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Če se predsednik senata (sodnik posameznik) odloči izvesti zaslišanje prek videokonference, se kraj in čas videokonference navedeta v sodnem pozivu. Uporabijo se lahko kateri koli prostori, ki so primerni za zaslišanje (na primer prostori, kjer so izvedenci ali priče, kot je bolnišnica ali laboratorij).

Pomembno pa je, da član sodnega osebja, ki ga za opravljanje takih nalog zadolži predsednik senata (sodnik posameznik), preveri identiteto osebe, ki bo zaslišana. Pri tem se predpostavlja, da bo zaslišanje praviloma potekalo v prostorih sodišča, zapora ali zdravstvene ustanove.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zakon določa zvočno in slikovno snemanje vsakega zaslišanja, ki se opravi s pomočjo videokonference. Če se sočasno s posnetkom pripravi zapisnik, oseba, ki je zaslišana, zapisnika ni dolžna podpisati.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če priča ne govori jezika, v katerem poteka postopek, ima v skladu s členom 37(4) Ustavnega zakona št. 2/1993 (Listina temeljnih pravic in svoboščin (Listina základních práv a svobod)) pravico do tolmača. V skladu s členom 18(2) zakonika o civilnem postopku mora sodišče za vsako stranko, katere materni jezik ni češčina, imenovati tolmača, kadar koli se pojavi potreba v postopku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Sodišče mora v skladu s členom 18(1) in (2) zakonika o civilnem postopku strankam zagotoviti enake možnosti za uveljavljanje njihovih pravic in imenovati tolmača za vsako stranko, katere materni jezik ni češčina, kadar koli se pojavi potreba v postopku.

Navzočnost tolmača se lahko zagotovi z uporabo videokonferenčne opreme. Zato ni nujno, da je tolmač fizično prisoten na istem mestu kot oseba, ki je zaslišana.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Sodišče ob vročitvi sodnega poziva osebi ravna v skladu s členom 51 zakonika o civilnem postopku. Če se z zakonom ali posebnim predpisom ne zahtevajo drugi podatki za sodni poziv, mora ta vsebovati naslednje informacije: zadevo, v kateri je oseba pozvana, predmet, kraj in čas sodnega postopka, razlog za poziv, položaj pozvane osebe v postopku, obveznosti pozvane osebe in po potrebi pričakovano trajanje postopka. Kadar se na obravnavi uporabi videokonferenčna oprema, se osebo, ki je bila pozvana, obvesti o tem, kdaj in kje se mora zglasiti.

Sodni poziv se lahko vroči v papirni ali elektronski obliki, v nujnih primerih pa po telefonu ali telefaksu.

Če bo priča ali izvedenec zaslišan prek videokonference, oseba, ki bo zaslišana, pa mora nastopiti na drugem sodišču, je slednje pristojno za vročitev poziva in sodišče, ki je zaprosilo, zaprosi drugo sodišče, naj opravi to nalogo. V skladu s členom 115(2) zakonika o civilnem postopku je treba sodni poziv vročiti strankam tako, da imajo dovolj časa za pripravo (običajno vsaj deset dni pred datumom zaslišanja), razen če je bil izveden pripravljalni narok.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Uporaba videokonference vključuje stroške prenosa podatkov. Te stroške mora plačati sodišče, ki je zaprosilo in začelo videokonferenco.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Vsaka fizična oseba, ki ni stranka v postopku, mora v skladu s členom 126(1) zakonika o civilnem postopku priti na sodišče, ko je pozvana, in pričati. Priča lahko odkloni pričanje samo v primerih, ko bi tako pričanje lahko privedlo do kazenskega pregona priče ali njenih sorodnikov. Priče je treba pred zaslišanjem vedno seznaniti s pomenom njihovega pričanja, njihovimi pravicami in obveznostmi ter kazenskimi posledicami krive izpovedbe.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče mora v skladu s členom 126(2) zakonika o civilnem postopku na začetku zaslišanja preveriti istovetnost priče. V ta namen od priče običajno zahteva osebno izkaznico ali potni list.

Kadar se zaslišanje izvede prek videokonference, mora identiteto osebe, ki bo zaslišana z uporabo videokonferenčne opreme, preveriti član sodnega osebja, ki ga za to nalogo zadolži predsednik senata (sodnik posameznik). S soglasjem predsednika senata (sodnika posameznika) je lahko oseba, ki preverja identiteto v prostorih, v katerih je oseba, ki bo zaslišana, tudi uslužbenec sodišča ali zapora ali zavoda za pridržanje oseb iz varnostnih razlogov, če mu je bila ta naloga zaupana.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Priče, izvedenci in stranke se lahko v skladu s členom 104(2) zakona št. 91/2012 o mednarodnem zasebnem pravu zaslišijo pod prisego, če tako zahteva organ v drugi državi. Prisega za priče in stranke v postopku se glasi: „Prisegam, da bom na vsa vprašanja, ki jih bo postavilo sodišče, odgovoril(-a) v celoti in po resnici ter da ne bom ničesar zamolčal(-a).“ Prisega za izvedence se glasi: „Prisegam, da bom izvedensko mnenje podal(-a) po najboljši vednosti in prepričanju.“ Če se prisega izreče naknadno, se besedilo prisege ustrezno spremeni.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference. Člen 20(1) Uredbe Sveta (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (prenovitev) določa, da sodišče, ki je zaprosilo, pridobi dokaze z uporabo videokonference ali druge tehnologije komuniciranja, če je takšna tehnologija sodišču na voljo in sodišče šteje, da je uporaba take tehnologije ustrezna glede na posebne okoliščine zadeve. Estonska sodišča imajo potrebno opremo za videokonference. Na podlagi člena 15(6) zakonika o civilnem postopku (Tsiviilkohtumenetluse seadustik, na voljo na spletu tukaj) se določbe tega zakonika uporabljajo za pomoč pri pridobivanju dokazov v Estoniji na podlagi zaprosil sodišč držav članic Evropske unije, če ni drugače določeno z določbami Uredbe Sveta (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. V skladu s členom 15(5) zakonika estonsko sodišče, razen če je z zakonom ali pogodbo določeno drugače, na zaprosilo tujega sodišča zagotovi medsebojno pravno pomoč pri izvedbi procesnega dejanja, če v skladu z estonskim pravom dejanje, za katero je bilo zaprošeno, spada v stvarno pristojnost estonskega sodišča in ni prepovedan z zakonom. Procesno dejanje se lahko izvede tudi v skladu s tujim pravom, če je to potrebno za postopek v tuji državi in ne škoduje interesom strank v postopku. Sojenja ali obravnave z udeležbo na daljavo ureja člen 350 zakonika. Za organizacijo videokonference na podlagi Uredbe (EU) 2020/1783, vključno z organizacijo videokonference v primeru sojenja ali zaslišanja z udeležbo na daljavo, ki jo na podlagi člena 20 Uredbe neposredno izvede sodišče druge države članice, ki je zaprosilo, ne veljajo posebne določbe ali omejitve.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku ima udeleženec sojenja ali zaslišanja z udeležbo na daljavo priložnost izvesti procesna dejanja v realnem času, tj. lahko poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku; v skladu s členom 350(2) se lahko na sojenju ali zaslišanju z udeležbo na daljavo zasliši tudi priča ali izvedenec.

To pomeni, da lahko na sojenju ali zaslišanju z udeležbo na daljavo stranka v postopku poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku, tako pa se lahko tudi zasliši priča ali izvedenec.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Sodišče lahko v skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku sojenje ali zaslišanje z udeležbo na daljavo organizira tako, da je lahko stranka v postopku ali njen zastopnik ali svetovalec med sodno obravnavo v drugem kraju in tam v realnem času opravlja procesna dejanja.

To pomeni, da lahko sodišče organizira sojenje ali zaslišanje z udeležbo na daljavo tako, da osebi med zaslišanjem ni treba biti na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, snemanje sodnih obravnav je dovoljeno. Snemanje se izvaja v skladu s postopkom iz člena 52 ali člena 42 zakonika o civilnem postopku. Tehnologija za zaslišanje na daljavo omogoča, da se obravnave snemajo na podlagi člena 52 zakonika.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V skladu s členom 32(1) zakonika o civilnem postopku se v sodnih postopkih in pri delu sodišča uporablja estonščina. V skladu s členom 32(2) zakonika o civilnem postopku se zapisniki sodnih obravnav in druga procesna dejanja sestavijo v estonščini. Sodišče lahko pričanje ali izjavo, ki je na sodni obravnavi podana v tujem jeziku, v zapisnik vključi v jeziku, v katerem je podana, skupaj z njenim estonskim prevodom, če je to potrebno za natančno predstavitev pričanja ali izjave. Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o jezikovni ureditvi za pridobitev izpovedbe ali izjave na zaprosilo sodišča druge države članice na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (prenovitev).

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če stranka v postopku estonsko ne govori dobro in v postopku nima zastopnika, sodišče v skladu s členom 34(1) zakonika o civilnem postopku bodisi na zahtevo navedene stranke bodisi na svojo pobudo v postopek vključi tolmača, če je to mogoče. Navzočnost tolmača ni potrebna, če sodišče in druge stranke razumejo izjave stranke v postopku. Če sodišče ne more takoj priskrbeti tolmača, izda odločbo, v skladu s katero si mora stranka v postopku, ki potrebuje pomoč tolmača, v roku, ki ga določi sodišče, najti tolmača ali zastopnika, ki dobro govori estonsko (člen 34(2) zakonika). Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o kraju tolmača, ki se uporabi pri pridobivanju dokazov na podlagi Uredbe.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu s členom 343(1) zakonika o civilnem postopku sodišče stranke v postopku in druge osebe, ki jih je treba povabiti na sodno obravnavo, o času in kraju obravnave obvesti tako, da jim vroči vabilo. V skladu s členom 343(2) zakonika mora biti med datumom vročitve vabila in datumom sodne obravnave najmanj deset dni. To obdobje je lahko tudi krajše, če se stranke v postopku strinjajo s tem.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški v zvezi s pridobivanjem dokazov na podlagi Uredbe (EU) 2020/1783 so določeni v členu 22 Uredbe. V skladu s členom 15(4) zakonika o civilnem postopku sodišče, ki je zaprosilo, ne krije stroškov procesnega dejanja. Sodišče, ki izvede procesno dejanje, sodišču, ki je zaprosilo, sporoči stroške, in ti se štejejo za stroške v zvezi z obravnavano zadevo. Stroški pridobivanja dokazov se kot bistveni stroški postopka plačajo v skladu s členom 148(1) zakonika, ki določa, da stranka v postopku, ki je vložila zahtevek, s katerim so povezani stroški, stroške postopka plača vnaprej v višini, ki jo določi sodišče, razen če sodišče odloči drugače. Če zahtevek vložita obe stranki, ali če je povabljena priča ali izvedenec, ali če je na pobudo sodišča opravljen ogled, se stroški enakovredno razdelijo med stranki. Ker je videokonferenčna oprema na voljo na sodiščih, se stroški za njeno uporabo ne smejo zaračunati.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Člen 19(2) Uredbe se uporablja za obveščanje oseb, da je sodelovanje v neposrednem zaslišanju s strani sodišča, ki je zaprosilo, prostovoljno.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

V skladu s členom 347(2)(1) zakonika o civilnem postopku sodišče na začetku sodne obravnave ugotovi, katere od vabljenih oseb so navzoče, in preveri njihovo istovetnost. Poseben postopek za preverjanje istovetnosti na sodni obravnavi v zakoniku ni določen. Sodišče mora ugotoviti istovetnost vabljenih oseb. V ta namen na primer preveri osebni dokument s fotografijo vabljene osebe. Istovetnost osebe, ki sodeluje prek videokonference, se lahko na primer preveri na podlagi kopije dokumenta, ki se sodišču predloži vnaprej.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

V skladu s členom 269(2) zakonika o civilnem postopku mora stranka v postopku pred pričanjem izreči naslednjo prisego:

„Jaz, (ime in priimek), prisegam pri svoji časti in vesti, da bom govoril/-a resnico o zadevi in da ne bom ničesar prikril/-a, dodal/-a ali spremenil-a.“ Stranka v postopku priseže ustno in podpiše besedilo prisege.

V skladu s členom 36(1) zakonika mora oseba, ki estonsko ne govori dobro, priseči v jeziku, ki ga tekoče govori; v skladu s členom 36(2) se podpiše estonsko besedilo prisege, ki se osebi prevede neposredno, preden ga podpiše.

V drugem stavku člena 262(1) zakonika je določeno, da mora sodišče priči pred pričanjem pojasniti obveznost, da mora govoriti resnico, in vsebino členov 256 do 259 zakonika. V skladu s členom 303(5) zakonika se določbe v zvezi z zaslišanjem prič uporabljajo tudi za zaslišanje izvedencev. Izvedenec, ki ni sodni izvedenec ali registrirani zasebni izvedenec, je pred predstavitvijo izvedenskega mnenja opozorjen, da ne sme vedé dati nepravilnega izvedenskega mnenja, izvedenec pa to potrdi s podpisom zapisnika sodnega postopka ali besedila opozorila. Podpisano opozorilo se predloži sodišču skupaj z izvedenskim mnenjem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

V skladu s členom 350(3) zakonika o civilnem postopku mora biti na sodni obravnavi, organizirani kot sojenje ali zaslišanje, zajamčena pravica vsake stranke v postopku, da vlaga zahtevke in vloge ter oblikuje stališča do zahtevkov in vlog drugih strank v postopku, poleg tega pa morajo biti med prenosom slike in zvoka v realnem času v sodno dvorano s kraja, kjer je udeleženec v postopku, ki ni navzoč v sodni dvorani, in obratno na tehnično varen način izpolnjeni tudi drugi pogoji sodne obravnave.

Vsako sodišče ima uslužbenca centra za registre in informacijske sisteme, ki deluje kot notranji strokovnjak za IT ter zagotavlja delovanje videokonferenčne opreme in rešuje morebitne tehnične težave.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevani podatki so razvidni iz obrazca zaprosila. Morebitni dodatni zahtevani podatki so odvisni od posebnih okoliščin vsake sodne zadeve.

V skladu s členom 32(1) zakonika o civilnem postopku se v sodnih postopkih in pri delu sodišča uporablja estonščina. V skladu s členom 32(2) zakonika o civilnem postopku se zapisniki sodnih obravnav in druga procesna dejanja sestavijo v estonščini. Sodišče lahko pričanje ali izjavo, ki je na sodni obravnavi podana v tujem jeziku, v zapisnik vključi v jeziku, v katerem je podana, skupaj z njenim estonskim prevodom, če je to potrebno za natančno predstavitev pričanja ali izjave. Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o jezikovni ureditvi za pridobitev izpovedbe ali izjav v skladu z Uredbo (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (prenovitev).

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, oboje je mogoče. V skladu s členom 12(2) Uredbe (EU) 2020/1783 pridobivanje dokazov prek videokonference poteka v skladu z nacionalnim pravom zaprošenega sodišča (v Grčiji v skladu s Predsedniško uredbo 142/2013 in členom 393(3) zakonika o civilnem postopku), v skladu s členom 12(3) pa lahko sodišče, ki je zaprosilo, zahteva izvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom, določenim v njegovem nacionalnem pravu, pri čemer zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši v skladu z zadevnim posebnim postopkom, razen če to ne bi bilo združljivo z njegovim nacionalnim pravom ali če tega ne more storiti zaradi večjih praktičnih težav.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Ni omejitev. Vsi udeleženci v postopku so lahko zaslišani prek videokonference.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni, razen pri snemanju videokonferenc s slikami (člen 2(3) Predsedniške uredbe 142/2013).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanje lahko poteka v ustrezno prilagojeni sodni dvorani ali pisarni na sodišču, potrjeni s sklepom vodje sodišča, o katerem je bil obveščen minister za pravosodje, ali v pisarni grškega konzularnega predstavništva v tujini.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zaslišanja prek videokonferenc se lahko snemajo, pri čemer pa je ta možnost na voljo v primeru zvoka, ne pa tudi slik; zapisnik videokonference vodi sodni tajnik ali tajnik grškega konzularnega predstavništva v tujini.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Postopek poteka v grščini, pri čemer je po potrebi prisoten tolmač; (b) postopek poteka v jeziku sodišča, ki je zaprosilo, pri čemer tolmač zagotavlja simultano tolmačenje v grščino.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če priča, stranka ali izvedenec, ki je predlagan za zaslišanje in bo pričal prek videokonference, ne govori grško, vsaka stranka zagotovi, da je prisoten tolmač, in poskrbi za njegovo plačilo. Tolmači morajo biti v istem prostoru kot sodnik, ki vodi postopek prek videokonference, ali vodja grškega konzularnega predstavništva v tujini.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V obeh primerih se podrobnosti o načinu izvedbe obravnave določijo na podlagi dogovora med sodnikom sodišča, ki je zaprosilo, in sodnikom zaprošenega sodišča, in sicer prek katerih koli ustreznih komunikacijskih sredstev, kot je telefon, elektronska pošta ali telefaks.

Za obveščanje o praktičnih zadevah v zvezi z načrtovanjem in izvedbo videokonference so zadolženi pristojni sodni uradniki pod nadzorom zgoraj navedenih sodnikov, pri čemer prav tako uporabijo katera koli ustrezna sredstva.

V skladu z navedenim dogovorom med sodnikoma sodnik zaprošenega sodišča osebo, ki jo je treba zaslišati, obvesti o času in kraju zaslišanja v skladu z določbami zakonodaje, ki se uporablja v kraju izvršitve, in sicer dovolj zgodaj, da se zaslišanje lahko izvede.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Če priča, stranka ali izvedenec, ki je predlagan za zaslišanje in bo pričal prek videokonference, ne govori grško, vsaka stranka zagotovi, da je prisoten tolmač, in poskrbi za njegovo plačilo. Stranka plača nagrado neposredno tolmaču.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Osebo obvesti pristojni sodnik zaprošenega sodišča.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodnik, ki vodi obravnavo, preveri istovetnost osebe, ki bo zaslišana. Sodniku pri ugotavljanju istovetnosti osebe na oddaljeni lokaciji pomaga sodni tajnik ali oseba na oddaljeni lokaciji, ki jo za to pooblasti konzul.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Sodnik, ki vodi obravnavo, pričo, izvedenca itd., ki se zasliši, vpraša, ali želi pričati pod versko ali civilno prisego. Enako velja za tolmače, preden začnejo opravljati svoje naloge v postopku.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zagotovi se, da so pred in med videokonferenco prisotni ustrezni sodni uradniki.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Nobenih.

Če nacionalno pravo države članice, v kateri poteka postopek, določa snemanje obravnav v civilnih ali gospodarskih zadevah, se ista pravila praviloma uporabljajo tudi za obravnave, ki potekajo prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. V tem primeru je treba strani obvestiti o teh določbah in po potrebi o možnosti, da nasprotujejo snemanju. Zagotoviti je treba varno snemanje in hranjenje posnetkov. Posnetki ne smejo biti javno objavljeni.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Uporaba videokonferenc ali tehnologije za komunikacijo na daljavo ni obvezna. Namen videokonferenc je olajšati ustne obravnave v civilnih, gospodarskih in kazenskih postopkih (te obravnave ureja člen 6 uredbe o digitalizaciji) s čezmejno razsežnostjo.

Dokazi se lahko pridobivajo na dva načina.

Predpisi:

• člen 177 zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil, LEC) v skladu z zakonom št. 29/2015 z dne 30. julija 2015 o mednarodnem pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah;
• člen 229 sistemskega zakona o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial (v nadaljnjem besedilu: LOPJ)) v zvezi z videokonferencami; člen 229(3) LOPJ določa, da se lahko izjave, zaslišanja, pridobivanje dokazov, soočenja prič, pregledi, poročila, ratifikacija izvedenskih mnenj in postopki izvajajo prek videokonference v navzočnosti sodnika ali sodišča ter v navzočnosti ali s posredovanjem strank, kadar je to ustrezno, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da lahko vsaka stranka izpodbija dokaze druge stranke in da je zaščitena pravica do obrambe, in sicer na javni obravnavi, razen v izjemnih primerih;
• Uredba št. 1/2018 o mednarodni pravni pomoči in mrežah za mednarodno pravosodno sodelovanje.

Kadar Španija zaprosi za sodelovanje tujega organa

V teh primerih se zakon št. 29/2015 uporablja subsidiarno v skladu z načelom primarnosti prava EU, na podlagi katerega ima na tem področju prednost uporaba pravil Evropske unije ter mednarodnih pogodb in sporazumov, katerih pogodbenica je Španija. Na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah lahko španski organi sodelujejo s tujimi organi. Čeprav vzajemnost ni potrebna, lahko vlada s kraljevim odlokom določi, da organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, če organi zadevne države večkrat zavrnejo sodelovanje ali če obstaja zakonska prepoved sodelovanja organov zadevne države.

Kadar lahko španska sodišča vzpostavijo neposredno sodno komunikacijo

Vedno se upoštevajo veljavni zakoni v vsaki državi. Neposredna sodna komunikacija je komunikacija med nacionalnim in tujim sodiščem brez posrednika. Taka komunikacija ne vpliva na neodvisnost zadevnih sodišč ali pravico strank do obrambe niti ju ne ogroža.

Španska sodišča odklonijo zaprosila za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, če:

1. je predmet ali namen zaprošenega sodelovanja v nasprotju z javnim redom;
2. je postopek, v zvezi s katerim je bilo poslano zaprosilo za sodelovanje, v izključni pristojnosti španskega sodišča;
3. vsebina dejanja, ki ga je treba izvesti, ne ustreza pooblastilom zaprošenega španskega sodišča. Kjer je ustrezno, lahko špansko sodišče zaprosilo pošlje pristojnemu organu in o tem obvesti organ, ki je zaprosil;
4. zaprosilo za mednarodno sodelovanje ne izpolnjuje zahtev glede vsebine in minimalnih zahtev iz zakona št. 29/2015, da bi se obravnavalo;
5. vlada s kraljevim odlokom določi, da španski organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, ki je večkrat odklonila zaprosila za sodelovanje ali je zakonsko prepovedala sodelovanje svojih organov.

V civilnih ali gospodarskih postopkih, v katerih sta ena od strank ali njen zastopnik v drugi državi članici, pristojni organ določi udeležbo strank in njihovih zastopnikov na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, pri čemer upošteva:

1. razpoložljivost take tehnologije;
2. mnenje strank v postopku glede uporabe take tehnologije in
3. ustreznost uporabe take tehnologije glede na posebne okoliščine primera.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede posredovanja strank v postopku ali drugih oseb, ki sodelujejo pri pridobivanju dokazov, bodisi kot priče bodisi kot izvedenci, ni omejitev. O primernosti izvedencev in informacijah, ki se jim zagotovijo, odloči sodišče.

Pristojni organ, ki organizira obravnavo, zagotovi dostopnost za vse strani in njihove predstavnike, vključno z invalidi.

Če je v postopkih v civilnih ali gospodarskih zadevah udeležen otrok, zlasti kot stranka, v skladu z nacionalnim pravom, bi moral imeti možnost, da sodeluje na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, ob upoštevanju njegovih procesnih pravic. Če je otrok udeležen v obravnavi za pridobitev dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, na primer kadar se otroka zasliši kot pričo, ga je mogoče zaslišati tudi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v skladu z Uredbo (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov).

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitve, ki so vedno izjemne in morajo biti določene z obrazloženo sodno odločbo, v kateri se upošteva sorazmernost omejitve, zadevajo primere, v katerih bi bilo zaprošeno neposredno pridobivanje dokazov „v nasprotju s temeljnimi načeli prava v njegovi državi članici“ (člen 19(7) Uredbe (EU) 2020/1783).

Postopek za začetek in izvedbo obravnave prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo bi moralo v civilnih in gospodarskih zadevah urejati nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava. Za odločitev, ali je udeležba strank in njihovih zastopnikov na zaslišanju prek videokonference dovoljena, bi moral pristojni organ izbrati ustrezno metodo za preučitev stališč strank v skladu z nacionalnim procesnim pravom.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanje mora potekati na sodišču, na katerem poteka postopek in pred katerim se dokazi izvajajo na javni obravnavi ali v izjemnih primerih na zaprti obravnavi. Glede lokacije osebe, vključene v postopek prek videokonference „ali druge tehnologije komuniciranja na daljavo, če je takšna tehnologija sodišču na voljo in sodišče šteje, da je uporaba takšne tehnologije ustrezna glede na posebne okoliščine zadeve“ (zadnji del člena 20(1) Uredbe (EU) 2020/1783), ni omejitev. Sodni uradnik (Letrado de la administración de justicia) sodišča, pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti identiteto oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da. Snemanje je obvezno ob upoštevanju pogoja iz prejšnjega vprašanja (zadnjega dela člena 20(1) Uredbe (EU) 2020/1783).

V skladu z določbami člena 147 LEC se morajo ustni postopki, zaslišanja in nastopi na sodišču snemati na ustrezen nosilec za snemanje in predvajanje zvoka in slike. Na vseh sodiščih v Španiji je na voljo avdiovizualna oprema za snemanje sojenj in obravnav. Sodni uradnik mora posnetke arhivirati v obliki DVD. Strankam se lahko na njihov strošek izda kopija.

Brez poseganja v posebne določbe o uporabi videokonferenc iz uredb 861/2007, 655/2014 in 2020/1783 postopek za izvedbo obravnave prek videokonference ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če je vključeno špansko sodišče, se zdi bistveno, da so postopek in z njim povezani dokumenti v španščini, čeprav se lahko odobri eden od drugih uradnih jezikov določenih pokrajin države (galicijski, katalonski, valencijski in baskovski jezik), če osebe, zaslišane prek videokonference, znajo te jezike in jih želijo uporabiti.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V civilnih zadevah se tolmači lahko uporabijo med postopkom in po njem za dokumentiranje postopka; če jih ne zagotovi stranka, ki zahteva tolmačenje, jih zagotovijo sodne službe, ki so bile v nekaterih avtonomnih skupnostih decentralizirane. V drugih primerih take storitve zagotovi ministrstvo za pravosodje. Kritje stroškov teh storitev se lahko naloži stranki, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov, ob ustreznem upoštevanju pravice do brezplačne pravne pomoči.

Za dejansko zagotovitev kontradiktornosti postopka se lahko tolmač nahaja na sodišču ali pri osebi, ki bo na obravnavi govorila prek videokonference.

V vseh primerih mora tolmač priseči ali obljubiti, da bo govoril resnico in svoje naloge opravljal čim bolj objektivno.

Člen 22 Uredbe (EU) 2020/1783 omogoča, da zaprošeno sodišče zahteva povračilo plačil ali stroškov, tudi plačil tolmačem.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Interni postopek za zaslišanje je v primeru, določenem s členom 10 Uredbe, določen v členu 301 in naslednjih LEC v zvezi z zaslišanjem strank, v členu 360 in naslednjih v zvezi z zaslišanjem prič ter v členu 335 in naslednjih v zvezi z izdajo mnenj in njihovo predložitvijo za obravnavo in navzkrižno obravnavo s strani izvedencev na javnih obravnavah.

Brez poseganja v posebne določbe o uporabi videokonferenc iz uredb 861/2007, 655/2014 in 2020/1783 postopek za izvedbo obravnave prek videokonference ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka obravnava.

Kadar organ zahteva sodelovanje osebe zaradi pridobivanja dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, bi morala udeležbo take osebe na obravnavi prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo urejati uredba o pridobivanju dokazov.

Videokonference in druga tehnologija za komunikacijo na daljavo, ki se uporablja v postopkih v civilnih, gospodarskih ali kazenskih zadevah, morajo omogočati uporabo tolmačenja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Videokonferenca je načeloma brezplačna. Če pa želi katera od zainteresiranih strani dobiti kopijo posnetka, mora zagotoviti ustrezen nosilec ali plačati ustrezen znesek.

Člen 22 Uredbe (EU) 2020/1783 omogoča, da zaprošeno sodišče zahteva povračilo plačil ali stroškov, tudi plačil tolmačem.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

To se opravi po navodilih španskega sodišča.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Videokonference in tehnologija za komunikacijo na daljavo morajo pristojnemu organu omogočiti avtentikacijo identitete oseb, ki jih je treba zaslišati, ter vizualno, avdio in ustno komunikacijo med zaslišanjem. Uporabljena tehnologija mora izpolnjevati veljavne standarde s področja varstva osebnih podatkov, zaupnosti komunikacij in varnosti podatkov, ne glede na vrsto obravnave, za katero se uporabi.

Telefonski klic se ne šteje za ustrezno tehnologijo za komunikacijo na daljavo za ustne obravnave.

Sodni uradnik sodišča, pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti istovetnost oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Razlikovati je treba med naslednjimi primeri:

1. strankam med zaslišanjem ni treba izreči prisege ali obljube, čeprav mora biti zadevna stranka v obvestilu za preverjanje obveščena, da lahko sodišče v primeru neupravičene odsotnosti za priznana šteje dejstva, v katerih je ta stranka posredovala osebno in katerih potrditev kot gotovih stranki zelo škoduje;
2. priče: vsaka priča mora pred pričanjem priseči ali obljubiti, da bo govorila resnico, sicer se ji lahko naloži kazen za kaznivo dejanje krive izpovedbe v civilnih zadevah. Sodišče bo pričo seznanilo s temi kaznimi, če jih ta ne pozna. Pričam, ki zaradi svoje starosti še niso kazensko odgovorne, ni treba priseči ali obljubiti, da bodo govorile resnico;
3. izvedenci: izvedenci morajo ob predložitvi svojega mnenja priseči ali obljubiti, da bodo govorili resnico, in izjaviti, da so ravnali in, kadar je ustrezno, bodo ravnali čim bolj objektivno, ob upoštevanju dejavnikov, ki lahko strankam koristijo in škodujejo, ter da so seznanjeni s kazenskimi sankcijami, ki se jim lahko naložijo v primeru neizpolnitve njihovih izvedenskih nalog. Ta prisega ali obljuba se ponovi med obravnavo, ko je mnenje predloženo v kontradiktorni postopek med strankami in sodiščem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

O uporabi avdiovizualnih medijev se je treba dogovoriti vnaprej. Urad višjega sodnika (Secretaría del Decanato) ali sodni uradnik določi datum, čas in kraj videokonference ter zagotovi, da bo navzočega dovolj osebja za njeno izvedbo. Za zagotovitev pravilnega delovanja povezav in opreme se običajno opravijo predhodni preizkusi.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Vsi podatki, ki se štejejo za ustrezne, da se zagotovi čim bolj nemoteno pridobivanje dokazov z uporabo obrazcev iz priloge.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Zakon o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 58/93, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13, 89/14, 70/19, 80/22 in 155/23; v nadaljnjem besedilu: ZPP) določa metodo, po kateri se v civilnih zadevah pridobivajo dokazi na daljavo. V skladu s členom 115(3) ZPP lahko sodišče odredi, da se posamezni dokazi pridobijo na daljavo z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo. Člen 115(5) ZPP določa, da sodišče o pridobivanju posameznega dokaza na daljavo odloči po tem, ko od strank in drugih udeležencev, ki se udeležijo zaslišanja, ki bo potekalo na daljavo, pridobi stališča o zadevi.

Pravilnik o zaslišanju na daljavo (Pravilnik o održavanju ročišta na daljinu) (NN št. 154/22; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) določa način izvedbe zaslišanja na daljavo in pridobivanja posameznih dokazov z uporabo ustreznih avdiovizualnih naprav in tehnoloških platform za komunikacijo na daljavo. Dokazi se lahko pridobijo prek videokonference z udeležbo sodišča šele, ko minister, pristojen za pravosodne zadeve, v skladu s členom 17(3) zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o parničnom postupku) (NN št. 80/22) s sklepom ugotovi, da posamezna zadevna sodišča izpolnjujejo tehnične zahteve za zvočno snemanje zaslišanja.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 5(1) pravilnika izraz „zaslišanje na daljavo“ (ročište na daljinu) pomeni zaslišanje, ki se izvede z udeleženci v postopku z uporabo avdiovizualne naprave in tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo. V skladu s členom 5(6) izraz „udeleženci v postopku“ (sudionici postupka) pomeni sodišče, stranke, interveniente, odvetnike, pravne zastopnike, priče, izvedence in druge osebe, udeležene v postopku.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V skladu s členom 12 pravilnika lahko sodišče poleg zaslišanja prič in izvedencev na zaslišanju na daljavo pridobi tudi druge dokaze, če to dopušča narava dokazov, pri čemer imajo stranke možnost, da predložijo svoje pripombe pred zaslišanjem ali med njim.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

V členu 7(1) pravilnika je določeno, da udeleženci v postopku komunicirajo s sodiščem iz prostora, opremljene s tehnološko platformo za komunikacijo na daljavo, iz katere se lahko nemoteno sporazumevajo z drugimi udeleženci v postopku. V členu 7(2) je določeno, da se udeleženec v postopku, ki je bil povabljen na zaslišanje, vendar se ga ne more udeležiti na daljavo, lahko zaslišanja udeleži v stavbi sodišča, o tem pa mora obvestiti sodišče pred izvedbo zaslišanja.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V skladu s členom 17(3) zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (NN št. 80/22) minister, pristojen za pravosodne zadeve, s sklepom ugotovi, ali posamezna zadevna sodišča izpolnjujejo tehnične zahteve za zvočno snemanje zaslišanja.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pri sodelovanju na zaslišanjih in ustnem izvajanju drugih procesnih dejanj pred sodiščem pravico uporabljati svoj jezik. Če postopek ne poteka v jeziku stranke ali drugih udeležencev v postopku, se za izpovedbe med zaslišanjem in dokumente, s katerimi se na zaslišanju predstavijo dokazi, zagotovi tolmačenje v njihov jezik.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Stranke in drugi udeleženci v postopku so seznanjeni s svojo pravico, da spremljajo ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku ob pomoči tolmača. Svoji pravici do tolmačenja se lahko odpovejo z izjavo, da znajo jezik postopka. V zapisniku se zabeleži, da so bili poučeni o svoji pravici, ter zabeležijo izjave, ki so jih podali stranke in drugi udeleženci. Tolmačenje opravljajo tolmači. Stroške tolmačenja krije zadevna stranka ali zadevni udeleženec.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu s členom 114(2) ZPP sodišče pravočasno povabi na zaslišanje obe stranki in vse druge osebe, katerih navzočnost se šteje za potrebno. Poziv se stranki vroči skupaj z vlogo, ki je podlaga za zaslišanje, v pozivu pa se navedejo kraj, prostor in čas zaslišanja. Če poziv ni vročen skupaj z vlogo, se v pozivu navedejo stranke, predmet spora in ukrepi, ki jih je treba sprejeti na zaslišanju (člen 114(2) ZPP).

V primeru zaslišanja na daljavo sodišče v skladu s členom 6(2) pravilnika v pozivu na zaslišanje na daljavo navede:

• katera tehnološka platforma za komunikacijo na daljavo bo uporabljena,
• povezavo za dostop do tehnološke platforme za komunikacijo na daljavo ali podatke o tem, kdaj in na kakšen način bo povezava poslana,
• po potrebi morebitna opozorila v zvezi s tehnološko platformo za komunikacijo na daljavo, o katerih bi bilo treba posebej obvestiti udeležence v postopku,
• obvestilo strankam, da se lahko vloge ali dokumenti predložijo na zaslišanju v obliki PDF,
• telefonsko številko ali elektronski naslov, prek katerega lahko udeleženci v postopku sodišču sporočijo, da imajo tehnične težave, zaradi katerih se ne morejo udeležiti zaslišanja na daljavo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Pri odločanju o stroških postopka sodišče stranki naloži povračilo le tistih stroškov, ki so bili nujni za vodenje postopka. O nujnih stroških in njihovi višini odloči sodišče, ki skrbno prouči vse okoliščine ter upošteva zlasti pravila glede pripravljalnega postopka pred glavno obravnavo, ki vključuje pisne vloge, en pripravljalni narok in eno glavno obravnavo.

Če stranka predlaga pridobivanje dokazov, mora na podlagi sodnega naloga plačati predujem za kritje pričakovanih stroškov pridobivanja dokazov. Če pridobivanje dokazov predlagata obe stranki ali ga sodišče odredi po uradni dolžnosti, sodišče od obeh strank zahteva, da plačata polovico zahtevanega zneska za kritje stroškov. Če sodišče odredi, da se morajo dokazi pridobiti po uradni dolžnosti, lahko plačilo zneska naloži le eni stranki.

Stranka, ki je v pravdi v celoti neuspešna, mora povrniti stroške, ki so nastali nasprotni stranki v postopku in njenemu intervenientu. Intervenient na strani stranke, ki je bila v pravdi neuspešna, mora povrniti stroške, nastale zaradi njegovih dejanj.

Če sta stranki v pravdi deloma uspešni, sodišče najprej določi odstotek, v katerem je vsaka od strank uspela, nato od odstotka, ki ga je dosegla uspešnejša stranka, odbije odstotek manj uspešne stranke, nakar določi znesek posameznih in znesek skupnih stroškov uspešnejše stranke v pravdi, ki so bili potrebni za ustrezno vodenje postopka, in tej stranki odmeri plačilo deleža teh skupnih stroškov, ki ustreza deležu, ki ostane po navedenem obračunu odstotkov uspešnosti strank v pravdi. Stopnja uspešnosti v pravdi se oceni na podlagi končnih tožbenih zahtevkov, pri čemer se upošteva tudi uspešnost dokazovanja o osnovi zahtevka.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Priče prejmejo pisno vabilo, v katerem so navedeni ime vabljene osebe, čas in kraj, zadeva, v zvezi s katero so vabljene, in navedba, da so vabljene kot priče. V vabilu so priče opozorjene na posledice neupravičenega izostanka in na svojo pravico do povračila nastalih stroškov. Sodnik priče seznani, da lahko zavrnejo pričanje o zadevah, ki jim jih je zaupala stranka, ko so delovale kot zastopnik stranke, ali o katerih se jim je stranka ali druga oseba spovedala, ko so delovale kot verski spovednik, in o dejstvih, s katerimi se je priča seznanila kot odvetnik, zdravnik ali pri opravljanju katerega koli drugega poklica, če obveznost ohranitve zaupnosti dejstev, s katerimi se je seznanila pri opravljanju navedenega poklica ali dejavnosti. Poleg tega lahko priča zavrne odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge, zlasti če bi z odgovorom na tako vprašanje sebe, svojega krvnega sorodnika v ravni vrsti do katerega koli kolena, krvnega sorodnika v stranski vrsti do tretjega kolena, vključno s svojim zakoncem, ali sorodnike v svaštvu do drugega kolena – tudi če je zakonska zveza prenehala – in svojega skrbnika ali varovanca, posvojitelja ali posvojenca izpostavila hudi sramoti, večji premoženjski škodi ali kazenskemu pregonu. Sodnik posameznik ali predsednik senata opozori pričo, da lahko zavrne odgovore na postavljena vprašanja.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče pozove pričo, katere zaslišanje je bilo predlagano v dokaznem postopku, naj sodišču pred zaslišanjem na daljavo predloži fizično ali elektronsko kopijo osebne izkaznice ali drugega dokumenta, ki dokazuje identiteto osebe, ki jo je treba zaslišati, ali ugotovi identiteto priče na drug način, kadar je to mogoče (člen 8(1) pravilnika). Na zaslišanju na daljavo sodišče pozove druge udeležence v postopku, naj predložijo podatke, potrebne za njihovo identifikacijo, in po potrebi ugotovi njihovo identiteto v skladu z ustreznim odstavkom navedenega člena (člen 8(2) pravilnika). Sodišče določi, s katerim sredstvi komunikacije je treba sodišču predložiti informacije iz navedenega člena (člen 8(3) pravilnika).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Sodišče lahko odloči, da morajo priče priseči glede podanih izjav ali da prisežejo pred zaslišanjem. Priča priseže ustno z izjavo: „Prisegam, da sem na vsako vprašanje sodišča odgovoril/-a po resnici in da nisem zamolčal/-a nobenih informacij, ki so mi znane v zvezi z zadevo.“ Neme priče, ki lahko berejo in pišejo, prisežejo s podpisom besedila prisege, gluhe priče besedilo preberejo. Če gluhe ali neme priče ne morejo brati ali pisati, prisežejo s pomočjo tolmača. Če je priča ponovno zaslišana, ne priseže ponovno, je pa opozorjena na svojo prisego. Prisega prič, ki v času zaslišanja še niso polnoletne ali niso zmožne razumeti njenega pomena, ni potrebna.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Sodišče pred razpisom zaslišanja na daljavo preveri, ali so izpolnjene tehnične in druge zahteve za zaslišanje (člen 11(1) pravilnika). Če se po razpisu zaslišanja na daljavo, vendar pred njeno izvedbo, ugotovi, da zaslišanja ni mogoče izvesti ob predvidenem času, ga sodišče preloži in razpiše novo zaslišanje na daljavo ali v stavbi sodišča, glede na razloge, zaradi katerih predhodno zaslišanje ni bilo opravljeno (člen 11(2) pravilnika). V tem primeru lahko zaslišanje poteka ob predvidenem času v stavbi sodišča in ne na daljavo, če okoliščine primera to dopuščajo (člen 11(3) pravilnika). Če se med zaslišanjem na daljavo pojavijo tehnične težave, jih bo sodišče poskušalo rešiti in nadaljevati z zaslišanjem. Če ni mogoče nadaljevati zaslišanja z vsemi udeleženci v postopku, ampak le z nekaterimi od njih, in če to eni od strank ne onemogoča razprave, sodišče nadaljuje z zaslišanjem. V nasprotnem primeru sodišče ravna v skladu z drugim odstavkom navedenega člena (člen 11(4) pravilnika).

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Od predložitvenega sodišča se ne zahtevajo dodatni podatki.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Z zakonodajnim odlokom št. 149 z dne 10. oktobra 2022 je bila v italijansko pravo uvedena možnost, da obravnave pod določenimi pogoji potekajo prek avdiovizualnih povezav na daljavo (člen 127a zakonika o civilnem postopku). V italijanskih civilnih postopkih lahko sodnik odredi obravnavo prek videokonference, na kateri morajo biti prisotne samo stranke, njihovi odvetniki, državni tožilec in pomožni člani sodišča. Če pa je treba priče zaslišati, morajo biti obvezno osebno navzoče pred sodiščem. Zato videokonference niso dovoljene za zaslišanje prič pred italijanskimi sodišči.

To pomeni, da kadar italijansko sodišče prejme zaprosilo za pridobivanje dokazov v smislu člena 12 in naslednjih uredbe o pridobivanju dokazov, mora biti priča vedno osebno navzoča pred sodiščem.

Vendar če bo italijansko sodišče pričo zaslišalo zaradi izvršitve zaprosila, podanega v smislu člena 12 in naslednjih Uredbe, se bo lahko sodnik, ki je zaprosil, obravnave udeležil prek videokonference, tudi če to v primeru nacionalnih civilnih zadev ni predvideno, saj gre za ureditve, ki ne kršijo temeljnih načel italijanskega pravnega reda, brez poseganja v načelo svobodne izbire državljanov, da se jih zasliši z uporabo takih sredstev (v Italiji prisila ni mogoča).

Kar zadeva drugačen primer pridobivanja dokazov s strani pravosodnega organa druge države članice, je mogoče videokonferenco uporabiti v skladu z določbami členov 19 in 20 Uredbe, saj prepoved zaslišanja prič prek videokonference ni pravilo javnega reda v procesnem smislu.

V zvezi s tem se običajno uporabi postopek, da tuje sodišče zasliši pričo prek videokonference, potem ko osrednji organ, vzpostavljen v okviru Generalnega direktorata za mednarodne zadeve in pravosodno sodelovanje Ministrstva za pravosodje, ugodi zaprosilu.

Ko je zaprosilu ugodeno, lahko tuje sodišče nadaljuje zaslišanje priče z uporabo sistema avdiovizualne povezave, ki se mu zdi boljši, brez sodelovanja italijanskega pravosodnega organa. V vsakem primeru mora sodišče, ki je zaprosilo, v skladu s členom 19(2) in (3) Uredbe osebo, zaprošeno za pričanje, obvestiti, da pridobivanje dokazov poteka prostovoljno, in se vzdržati uporabe prisilnih ukrepov.

Na izrecno zahtevo organa, ki je zaprosil, ali osebe, pozvane k pričanju, lahko videokonferenca poteka v prostorih sodišča z uporabo opreme, ki jo da na voljo oddelek uprave za izvrševanje kazenskih sankcij DAP).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glej odgovor na prvo vprašanje. Italijansko sodišče prič ne more zaslišati prek videokonference, lahko pa jih zasliši sodišče v tujini, ki je zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov.

Stranke in tehnični svetovalci so lahko zaslišani tudi prek videokonference v skladu s postopki iz člena 127a zakonika o civilnem postopku in člena 196k izvedbenih določb zakonika o civilnem postopku, tudi s strani italijanskih sodišč.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference, ni omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Glej odgovor na prvo vprašanje. Zlasti glede na to, da je, kot je navedeno zgoraj, uporaba videokonference dovoljena le v primeru neposrednih dokazov, je izbira posebnih ureditev prepuščena sodišču, ki je zaprosilo. Omejitev ni, oseba pa je lahko zaslišana tudi iz svojega doma. Vendar lahko italijanska država na izrecno zahtevo zagotovi sobo v prostorih sodišča in opremo oddelka uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (DAP).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Snemanje obravnav prek videokonference na splošno ni dovoljeno (člen 196k izvedbenih določb zakonika o civilnem postopku). Če pa je snemanje potrebno po pravu države, v kateri poteka sojenje, je lahko sodišče, ki je zaprosilo, pooblaščeno, da posname obravnavo s sredstvi, ki so mu na voljo. Zvočno snemanje obravnav v zadevah zaposlovanja in socialne varnosti je vedno dovoljeno (člen 422 zakonika o civilnem postopku). V primerih, kadar tuje sodišče neposredno pridobiva dokaze, je snemanje dovoljeno, če to dovoljuje pravni sistem organa, ki je zaprosil.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Italijanska sodišča opravljajo obravnave v italijanščini in zbirajo dokaze v navedenem jeziku; če je potreben tolmač, je to mogoče, vendar stroške krijejo stranke v postopku v državi, ki je zaprosila;

(b) sodišče države, ki je zaprosila, bo uporabilo jezik, določen v njenem pravnem sistemu, po potrebi s postavitvijo tolmača.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Glej točko 6.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

(a) V zadevah iz člena 12 in naslednjih Uredbe zaslišanje organizira sodišče, vendar mora odvetnik stranke, ki predlaga dokaze, poskrbeti, da je priča povabljena.

(b) V zadevah v smislu člena 19 in naslednjih Uredbe morajo stranke navesti ime osebe, ki bo zaslišana prek videokonference, ter kraj, datum in čas, ki jih določi sodišče, način povezave in platformo, ki bo uporabljena. V primerih, kadar je treba pričo zaslišati z opremo oddelka uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v prostorih sodišča, je za ureditev povezave potrebnih približno 30 dni. Datum mora biti dogovorjen z uradom italijanskega osrednjega organa, saj je odvisen od razpoložljivosti prostorov.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Italija ne zahteva povračila stroškov zagotavljanja videokonferenčnih zmogljivosti. Te stroške krije Ministrstvo za pravosodje.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Obveznost zagotavljanja takih informacij ima država, ki je zaprosila.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Če videokonferenca poteka v sodni pisarni, sodni tajnik preveri istovetnost osebe.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Tudi način izrekanja prisege urejata sodišče države, ki je zaprosila, in njeno pravo; uporaba italijanske različice ni naložena. Po mnenju italijanskega ustavnega sodišča lahko priča zavrne versko prisego, ne more pa zavrniti slovesne zaveze, da bo govorila resnico.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Če je oseba zaslišana z opremo, ki jo zagotovi oddelek uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, oddelek, ki da na voljo prostore, opravi preskuse, da preveri združljivost programske opreme in opreme, ter se poveže z uradom sodišča, ki je zaprosilo, da preveri, ali povezave delujejo.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Če so bili obrazci pravilno izpolnjeni, dodatne informacije (vključno z obrazcem N in morebitnimi tehničnimi podrobnostmi) na splošno niso potrebne. V nasprotnem primeru se uradi povežejo, da rešijo morebitne težave ali pridobijo dodatne informacije.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici. Kadar se dokazi pridobivajo s sodelovanjem sodišča v državi, ki je zaprosila, se uporabljajo pravila civilnega postopka. Ko sodno tajništvo prejme tako zaprosilo, se zadeva dodeli sodniku, ki opravlja zaslišanja in zagotovi, da se postopek pridobivanja dokazov izvaja v skladu z nacionalnimi predpisi. Sodnik odredi osebno vročitev sodnih pozivov in določi datum, ko mora biti oseba/priča prisotna na obravnavi.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Omejitev ni, saj je lahko vsaka priča zaslišana prek videokonference. Uporabljajo se pravila civilnega postopka.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference, ni omejitev. Uporabljajo se pravila civilnega postopka.

Kadar zaprosilo vključuje pridobivanje dokazov s strani zaprošenega sodišča (členi 12, 13 in 14 Uredbe), mora biti priča/oseba prisotna na obravnavi, da bi bila zaslišana prek videokonference. Zaslišanje poteka v sodni dvorani, ki je ustrezno opremljena za videokonference, v prisotnosti strokovnjakov za IT, da se zagotovi nemoteno izvajanje videokonference.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Snemanje videokonference v okviru obstoječega postopka ni mogoče, vendar se hranijo podrobni zapisniki postopkov.

(a) Če se pričanje priče opravi v imenu sodišča, ki je zaprosilo, zaslišanje poteka v grščini v prisotnosti tolmača, ki prevaja v jezik priče.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Snemanje videokonference v okviru obstoječega postopka ni mogoče, vendar se hranijo podrobni zapisniki postopkov.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Če se pričanje opravi v imenu sodišča, ki je zaprosilo, zaslišanje poteka v grščini, pri čemer je navzoč tolmač, ki prevaja v jezik priče.

(b) Če pričanje opravi neposredno sodišče, ki je zaprosilo, zaslišanje poteka v jeziku sodišča, ki je zaprosilo.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) V civilnih zadevah stranka, ki zaprosi za tolmača, običajno poskrbi, da je ta prisoten, in ga tudi plača. Ni določbe o tem, kje bi moral biti tolmač med zaslišanjem. Vendar je v praksi tolmač prisoten v sodni dvorani skupaj z drugimi udeleženci.

(b) Če se dokazi pridobijo neposredno, tolmača zagotovi sodišče, ki je zaprosilo.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Kadar postopki potekajo na podlagi členov 12, 13 in 14 Uredbe (EU) 2020/1783, podrobnosti glede izvajanja videokonference ter druge ureditve skupaj določijo sodniki sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča pred videokonferenco. Pri obveščanju osebe/priče se uporabljajo pravila civilnega postopka. Sodni poziv torej osebi vroči sodni izvršitelj, oseba pa je pozvana na sodišče vsaj sedem dni pred obravnavo. Na navedeni datum izvajalec zaslišanja osebo/pričo dodatno obvesti o razlogih za sodni poziv in določi nov datum zaslišanja/videokonference, pri čemer osebo o tem dovolj zgodaj obvesti.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Za uporabo videokonference ni nobenih stroškov.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Zagotovilo, prejeto od sodišča, ki je zaprosilo.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Ko je oseba pozvana na sodišče, mora imeti vročena pisanja, tj. sodni poziv, ki ga sodni izvršitelj vroči v skladu s pravili sodnega postopka. Poleg tega lahko izvajalec zaslišanja v primeru dvomov o identiteti prisotne osebe ali priče zahteva osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali drug enakovreden uradni dokument, ki dokazuje identiteto osebe.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Pred pričanjem pristojni sodnik pričo vpraša, ali želi podati zapriseženo izjavo.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Sodno tajništvo poskrbi za ustrezno tehnično podporo pred videokonferenco in med njo. Strokovnjaki za IT so prisotni ves čas videokonference in zagotavljajo njeno nemoteno delovanje.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo postopka. Vse potrebne dodatne informacije se lahko zagotovijo kadar koli pred začetkom videokonference.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

O uporabi videokonference s strani predstavnikov druge države odloča sodnik, ki pred začetkom videokonference pravočasno stopi v stik s posameznim tožnikom.

Sodnik o vseh zadevah odloča v skladu z zakonom o civilnem postopku (Civilprocesa likums).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Zaslišani so lahko priče in tudi izvedenci.

Člen 108(1) zakona o civilnem postopku določa, da je lahko priča zaslišana tudi z uporabo videokonferenčne povezave s krajem, v katerem se nahaja priča, ali s posebno opremljenim krajem za ta namen.

Enako člen 122 zakona o civilnem postopku določa, da je lahko izvedenec zaslišan tudi z uporabo videokonferenčne povezave s krajem, v katerem se nahaja izvedenec, ali s posebno opremljenim krajem za ta namen.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

O njih odloči sodišče.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zakon o civilnem postopku določa, da se videokonferenca sodišča izvede z uporabo videokonferenčne povezave s krajem, v katerem se nahaja zadevna oseba, ali s posebno opremljenim krajem za tak namen.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V skladu s členom 61 zakona o civilnem postopku se celotna sodna obravnava snema s tehničnimi sredstvi. Gradivo, pridobljeno s snemanjem zvoka ali drugimi tehničnimi sredstvi, je vključeno v spis zadeve in shranjeno skupaj z njim ali vneseno v informacijski sistem sodišča in shranjeno v njem.

Kar zadeva pravico strank v postopku do snemanja sodnih obravnav, člen 152(3) zakona o civilnem postopku določa, da se lahko sodni postopki pisno ali drugače evidentirajo, če to ne moti poteka obravnave. Uporaba fotografij, filma ali videa na sodni obravnavi je dopustna le z dovoljenjem sodišča. Sodišče pred odločanjem o tem vprašanju zasliši stranke v postopku.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) V skladu s členom 12(2) uredbe o pridobivanju dokazov zaprošeno sodišče zaprosilo izvrši v skladu s svojim nacionalnim pravom. V skladu s členom 13(1) zakona o civilnem postopku postopki v Latviji potekajo v uradnem jeziku.

(b) Če so dokazi neposredno pridobljeni v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, tudi obravnava poteka v uradnem jeziku, saj je v skladu s členom 689(4) zakona o civilnem postopku sodišče, ki sodeluje pri izvršitvi zaprosila tuje države za neposredno pridobivanje dokazov, tisto, v pristojnosti katerega je vir dokazov, ki jih je treba pridobiti.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Člen 691 zakona o civilnem postopku. Izvršitev zaprosila tuje države za pridobivanje dokazov v navzočnosti ali ob sodelovanju strank ali predstavnikov pristojnega sodišča tuje države

(1) Sodišče, ki izvrši zaprosilo tuje države za pridobivanje dokazov v skladu s členom 13 ali 14 Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta obvesti predstavnike pristojnega sodišča tuje države ali stranke ali njihove zastopnike o času in kraju pridobivanja dokazov in pogojih sodelovanja.

(2) Sodišče ugotovi, ali predstavniki pristojnega sodišča tuje države ali stranke ali njihovi zastopniki potrebujejo tolmača.

(3) Če osebe iz odstavka 1 navedenega člena ne razumejo uradnega jezika in če ni večjih praktičnih težav, tolmač na zahtevo predstavnikov pristojnega sodišča tuje države ali strank ali njihovih zastopnikov sodeluje pri pridobivanju dokazov.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V obeh primerih je treba prošnjo za pravno pomoč predložiti pravočasno, po možnosti vsaj 60 dni pred načrtovano videokonferenco.

Pred načrtovano videokonferenco je treba rezervirati termin za izvedbo preskusne povezave.

V zaprosilu za videokonferenco so navedeni tehnični parametri.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Člen 694 zakona o civilnem postopku. Stroški izvršitve zaprosila tuje države za pridobivanje dokazov

(1) V primerih iz člena 22(3) Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta lahko sodišče od pristojnega sodišča tuje države zahteva, da plača predujem za kritje plačil izvedencem do izvršitve zaprosila tuje države za pridobivanje dokazov.

(2) V primerih iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta lahko sodišče od pristojnega sodišča tuje države zahteva, da po izvršitvi zaprosila tuje države za pridobivanje dokazov krije:

1. plačil izvedencem in tolmačem;

2. stroške, nastale v primerih, ko je zaprosilo tuje države za pridobivanje dokazov na zahtevo pristojnega organa tuje države izvršeno v skladu s postopki tuje države;

3. stroških, nastalih v primerih, ko je zaprosilo tuje države za pridobivanje dokazov na zahtevo pristojnega organa tuje države izvršeno z uporabo tehničnih sredstev.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Tuja država pripravi ustrezne informacije za zadevno osebo.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče preveri istovetnost osebe v skladu z določbami zakona o civilnem postopku.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Takega postopka zakon o civilnem postopku ne pozna. Vendar lahko pristojni organ tuje države od sodišča zahteva, da odloči o zadevi, ki je predmet prisege.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zadevne stranke si pred dnem videokonference in pred izvedbo preskusne videokonference izmenjajo podrobnosti o tehničnih parametrih in podrobnosti o kontaktnih osebah (osebi na sodišču in osebi pri subjektu, ki zagotavlja tehnično pomoč).

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevajo se tehnične informacije in podrobnosti o tehničnih specifikacijah.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, mogoče je oboje. Večina zaprosil Luksemburgu se nanaša na zaslišanje priče s strani sodišča države članice, ki je zaprosila, prek videokonference.

Posebnih določb v zvezi z videokonferenco ni, tako da se uporabljajo členi novega zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na zaslišanje prič, osebna preverjanja s strani sodnika in osebno navzočnost strank. Sodne prakse v zvezi z videokonferenco še ni.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Prek videokonference so lahko zaslišane priče ter v nekaterih primerih stranke in sodni izvedenci. Vendar so se do zdaj zaprosila nanašala izključno na zaslišanje prič.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Edina omejitev je, da zaslišanje prič poteka na prostovoljni podlagi. Če priča noče biti zaslišana, je luksemburški organi k temu ne morejo prisiliti.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokaze mora biti mogoče pridobiti v prostorih sodišč, ki imajo potrebno tehnično opremo.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Če želi država, ki je zaprosila, videokonferenco snemati, mora imeti izrecno soglasje priče, ki bo zaslišana v Luksemburgu. Luksemburg kot zaprošena država videokonferenc ne snema.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) V francoščini, nemščini.

(b) V katerem koli jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Luksemburško sodišče kot sodišče zaprošene države zagotovi tolmača vsakič, ko je to nujno za učinkovito komunikacijo z organi države, ki je zaprosila, ali osebo, ki bo zaslišana. Tolmač mora biti navzoč na sodišču, ki pridobiva dokaze.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Luksemburški organi, natančneje sodišče, odgovorno za pridobivanje dokazov, se poveže z organi države, ki je zaprosila, ter se z njimi dogovori o datumu in uri videokonference. Rok za vabilo je najmanj 15 dni. Za vabilo osebam na zaslišanje poskrbijo luksemburški organi.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroške uporabe videokonference in stroške za priče krije luksemburška država. Stroške tolmača krije država, ki je zaprosila.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Oseba bo o tem obveščena v vabilu, pred začetkom videokonference pa jo bo s tem seznanil še sodnik ali sodni uradnik.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Luksemburško sodišče kot sodišče zaprošene države pred začetkom zaslišanja preveri osebne dokumente, da bi potrdilo istovetnost.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Priče morajo priseči, da bodo govorile resnico. Opozorjene so, da bodo v primeru krive izpovedbe kaznovane z globo in zaporno kaznijo.

Prisega se da sodišču, ki je zaprosilo.

Kar zadeva člen 19, država, ki je zaprosila, uporabi svoje pogoje. Luksemburški sodnik, ki je navzoč med videokonferenco, kot sodnik zaprošene države posreduje samo v primeru težav.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Na dan in ob uri, ki sta določena za videokonferenco, so navzoči sodnik, sodni uradnik, tehnik in po potrebi tolmač.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pred začetkom videokonference je treba razjasniti nekatere tehnične zadeve. Uspeh zaslišanja prek videokonference je tako odvisen od ustreznih predhodnih priprav in učinkovitega sodelovanja med kontaktnimi točkami.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu z zakonom CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016 (A polgári perrendtartásról szóló 2016. évi CXXX. Törvény) (v nadaljnjem besedilu: zakonik o civilnem postopku) lahko sodišče bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti odredi zaslišanje stranke, drugih udeležencev v sodnem postopku, priče ali izvedence prek elektronskega komunikacijskega omrežja in – če lastnik predmeta, ki se bo pregledal, temu ne nasprotuje – prek elektronskega komunikacijskega omrežja izvede tudi tak pregled. Zaslišanje prek elektronskega komunikacijskega omrežja se lahko odredi, če je to koristno, na primer za pospešitev postopka, če bi bila organizacija zaslišanja na kraju obravnave zadeve zapletena ali nesorazmerno draga ali če je to potrebno zaradi zaščite priče.

Pravila o zaslišanju prek elektronskega komunikacijskega omrežja določata poglavje XLVII zakonika o civilnem postopku in uredba ministra za pravosodje št. 19/2017 z dne 21. decembra 2017 o uporabi elektronskih komunikacijskih omrežij pri zaslišanjih in preiskavah v civilnih pravdnih postopkih (A polgári eljárásban a tárgyalás, a meghallgatás elektronikus hírközlő hálózat útján történő megtartásáról szóló 19/2017. (XII. 21.) IM rendelet) (v nadaljnjem besedilu: uredba ministra za pravosodje št. 19/2017).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference, ni omejitev. Ta metoda se lahko uporabi za zaslišanje strank in drugih udeležencev v sodnem postopku, prič, izvedencev in lastnikov predmetov, ki bodo pregledani.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Z uporabo elektronskega komunikacijskega omrežja se lahko zaslišijo stranke in drugi udeleženci v sodnem postopku, priče in izvedenci ali izvede pregled.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanja prek elektronskega komunikacijskega omrežja lahko potekajo v prostorih sodišča ali drugega organa, v ločenih sobah, opremljenih v ta namen, če so izpolnjeni pogoji za delovanje elektronskega komunikacijskega omrežja.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V skladu z zakonikom o civilnem postopku lahko sodišče v fazi sojenja na zahtevo katere koli stranke ali po uradni dolžnosti odredi, naj se zapisniki obravnav, zaslišanj ali pregledov, izvedenih prek elektronskega komunikacijskega omrežja, pripravijo z neprekinjenim in sočasnim slikovnim in zvočnim snemanjem, če so izpolnjeni tehnični pogoji za to.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V primeru zaprosil na podlagi členov 12 do 14 Uredbe (EU) 2020/1783 je treba v skladu s členom 12(2) uporabiti pravila zakonika o civilnem postopku. V skladu z zakonikom o civilnem postopku sodni postopki potekajo v madžarščini, vendar nihče ne sme biti v slabšem položaju zaradi pomanjkljivega znanja madžarskega jezika. Vsakdo ima v sodnem postopku pravico do uporabe maternega jezika oziroma svojega regionalnega ali manjšinskega jezika, če je to določeno v mednarodnih konvencijah. Po potrebi mora sodišče uporabiti tolmača. Poleg tega lahko v skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) 2020/1783 sodišče, ki je zaprosilo, zahteva izvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom, ki ga določa njegovo nacionalno pravo. Zaprošeno sodišče takšno zahtevo izvrši v skladu s tem posebnim postopkom, razen če to ne bi bilo združljivo z njegovim nacionalnim pravom ali če tega ne more storiti zaradi večjih praktičnih težav. Če zaprošeno sodišče ne izpolni zahteve za izvršitev zaprosila v skladu s posebnim postopkom zaradi enega od teh razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je zaprosilo.

V primeru zaprosil na podlagi členov 19 do 21 je treba v skladu s členom 19(8) Uredbe (EU) 2020/1783 neposredno pridobivanje dokazov izvesti v skladu s pravom države članice sodišča, ki je zaprosilo.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če je v primeru zaprosil na podlagi členov 12 do 14 treba zagotoviti uporabo maternega jezika oziroma regionalnega ali manjšinskega jezika stranke, mora zaprošeno sodišče uporabiti tolmača.

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o tem, kje točno se mora nahajati tolmač v primeru zaslišanja prek elektronskega komunikacijskega omrežja. Vendar pa je v njem navedeno, da morajo biti tolmači navzoči v prostorih, opremljenih za taka zaslišanja. V skladu z uredbo ministra za pravosodje št. 19/2017 se mora tolmač na predvajanem posnetku videti.

V primeru zaprosil na podlagi členov 19 do 21 se sodišču, ki je zaprosilo, v skladu s členom 20(2) na njegovo zaprosilo zagotovi pomoč pri iskanju tolmača.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Sklep o zaslišanju prek elektronskega komunikacijskega omrežja se vabljenim osebam vroči skupaj z vabilom za obravnavo, zaslišanje ali pregled. Sodišče sklep o zaslišanju prek elektronskega komunikacijskega omrežja nemudoma pošlje sodišču ali drugemu organu, ki zagotavlja posebne prostore za zaslišanje prek elektronskega komunikacijskega omrežja.

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o vabilih na zaslišanje prek elektronskega komunikacijskega omrežja. Vabilo na zaslišanje mora biti poslano tako, da se potrdilo o vročitvi v skladu z zakonom vrne na sodišče še pred zaslišanjem.

Prvo zaslišanje mora biti načrtovano tako, da se zagotovi, da je vabilo vročeno strankam praviloma najmanj petnajst dni pred datumom zaslišanja. V nujnih primerih lahko sodišče določi krajši rok.

V primeru zaprosil na podlagi členov 19 do 21 je treba uporabiti določbe člena 19(4) in (8).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški so različno visoki, kriti pa jih mora sodišče (s pologom ali predujmom), ki je zaprosilo, če zaprošeno sodišče to zahteva. Dolžnost strank, da krijejo te nagrade ali stroške, ureja pravo države članice sodišča, ki je zaprosilo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

V skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) 2020/1783 mora sodišče, ki je zaprosilo, obvestiti zadevno osebo, da je udeležba na zaslišanju prostovoljna. V skladu s členom 80(6)(a)(aa) zakona XXVIII o mednarodnem zasebnem pravu iz leta 2017 (A nemzetközi magánjogról szóló 2017. évi XXVIII. Törvény) mora madžarsko sodišče, ki sodeluje pri organizaciji videokonference, obvestiti tudi pričo, ki bo zaslišana, da je njeno sodelovanje prostovoljno.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Istovetnost osebe, ki bo zaslišana prek elektronskega komunikacijskega omrežja, se preverja na podlagi:

• podatkov, ki jih zadevna oseba navede za preverjanje njene istovetnosti in naslova, ter
• predložitve uradnega identifikacijskega dokumenta ali dokumenta za prebivanje s tehničnimi sredstvi, določenimi z zakonom.

Če je sodišče odredilo zaupno obravnavo podatkov o priči, je treba zagotoviti, da lahko med predložitvijo njenega uradnega identifikacijskega dokumenta ali dokumenta za prebivanje s tehničnimi sredstvi, določenimi z zakonom, take podatke vidi samo sodnik predsednik ali sodni uradnik, če zaslišanje ali pregled izvaja sodni uradnik.

Sodišče uporablja elektronska sredstva ali neposredne poizvedbe v podatkovnih zbirkah tudi za potrditev, da:

• se podatki, ki jih je oseba, ki bo zaslišana, navedla za preverjanje njene istovetnosti in naslova, ujemajo z uradnimi evidencami ter
• se uradni dokument in dokument za prebivanje, ki ju oseba, ki bo zaslišana, predloži kot dokazilo o istovetnosti, ujemata z uradnimi zapisi in da sta veljavna.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje določb o prisegi v sodnem postopku.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zakonik o civilnem postopku določa, da je v posebnih prostorih za zaslišanje navzoča oseba, ki je odgovorna za zagotavljanje delovanja tehnične opreme, potrebne za zaslišanja prek elektronskega komunikacijskega omrežja.

Upravljavec mora pred začetkom zaslišanja zagotoviti, da tehnična oprema deluje brez težav. Če obstaja kakršna koli ovira za pravilno delovanje opreme, upravljavec težavo takoj sporoči sodniku, navzočemu na kraju obravnave zadeve, in poskrbi za odpravo težave. O težavi in sprejetih ukrepih je nato pisno obveščen upravljavčev nadrejeni. Zaslišanje prek elektronskega komunikacijskega omrežja se ne more začeti ali nadaljevati, dokler težava ni rešena. Postopki, uporabljeni ob pojavu težave ali nepravilnem delovanju tehnične opreme, ki se uporablja za zaslišanje prek elektronskega komunikacijskega omrežja, se po potrebi ponovijo.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Na splošno niso potrebne nobene dodatne informacije.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Sodišče države članice prosilke lahko dokaze oseb, zaslišanih prek videokonference, pridobi neposredno na podlagi zaprosil, vloženih v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov. Pristojni organ lahko za sodelovanje pri pridobivanju dokazov v skladu s členom 19(4) uredbe o pridobivanju dokazov določi malteško sodišče. V takih primerih lahko malteško sodišče v ta namen imenuje sodnega pomočnika v smislu člena 97A(3) zakonika o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte).

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov, lahko zaprošeno sodišče po lastni presoji dovoli, da se dokazi pridobijo prek videokonference v skladu z morebitnimi pogoji in navodili, ki se zaprošenemu sodišču zdijo potrebni. To ureja člen 622B(2) zakonika o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte). V skladu z navedeno določbo lahko zaprošeno sodišče tudi odredi, da se pridobivanje dokazov prek videokonference po potrebi opravi v sodelovanju s sodiščem, ki je zaprosilo.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Take omejitve niso predpisane. Prek videokonference se lahko zaslišijo tako priče in izvedenci kot stranke, razen če bi bilo to v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava. Pravila o kompetentnosti prič se uporabljajo ne glede na to, ali se priča zasliši osebno ali prek videokonference.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Takih omejitev ni, če zaprosilo za pridobivanje dokazov ni v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

V skladu s členom 622B(2) zakonika o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte) lahko zaprošeno sodišče po lastni presoji določi kraj, kjer bo izvedeno zaslišanje prek videokonference. V praksi videokonferenca pogosto poteka v stavbi sodišča.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, zvočno ali video snemanje kakršnih koli dokazov je dovoljeno z uporabo obstoječega snemalnega sistema na sodiščih v smislu člena 622B(1) zakonika o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte).

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov, zaslišanje poteka v malteščini ali angleščini, odvisno od primera, kot je navedeno v členu 2 zakona o sodnih postopkih (uporaba angleščine) (poglavje 189 zakonodaje Malte). Če oseba, ki priča, ne razume ne malteščine ne angleščine, lahko zaprošeno sodišče imenuje tolmača.

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, je jezik zaslišanja odvisen od tega, ali bo pri pridobivanju dokazov sodelovalo malteško sodišče ali imenovani sodni pomočnik (glej vprašanje 1).

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov, tolmače imenuje zaprošeno sodišče v skladu s členom 596 zakonika o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte). Tolmači se imenujejo na začasne stroške stranke, ki privede pričo. Tolmači morajo biti v kraju, v katerem bo na podlagi odredbe zaprošenega sodišča potekalo zaslišanje (glej vprašanje 4).

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, mora sodišče, ki je zaprosilo, imenovati tolmače in določiti, kje naj se ti nahajajo.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov, je oseba, ki jo je treba zaslišati, s sodnim pozivom povabljena, naj se zglasi na kraju in ob času, ki sta navedena v pozivu. Sodni poziv je treba izdati vsaj en mesec pred zaslišanjem, da se zagotovi dovolj časa za njegovo vročitev osebi, ki jo je treba zaslišati.

V primeru zaprosil, vloženih v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, lahko osebo, ki jo je treba zaslišati, o času in kraju zaslišanja obvesti neposredno sodišče, ki je zaprosilo. Druga možnost je, da osebo, ki jo je treba zaslišati, o času in kraju zaslišanja obvesti pristojni organ po elektronski pošti ali telefonu. V ta namen mora zaprošeno sodišče zagotoviti potrebne kontaktne podatke osebe, ki jo je treba zaslišati.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Uporaba videokonference je brezplačna.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

V takih primerih mora sodišče, ki je zaprosilo, v skladu s členom 19(2) uredbe o pridobivanju dokazov pred vložitvijo zaprosila za neposredno pridobivanje dokazov zagotoviti, da pridobivanje dokazov poteka prostovoljno.

Če sodišče, ki je zaprosilo, ne more zagotoviti kontaktnih podatkov osebe, ki jo je treba zaslišati (kot je navedeno v vprašanju 8), se na splošno šteje, da zahteva iz člena 19(2) uredbe o pridobivanju dokazov ni bila izpolnjena, razen če je mogoče na podlagi sodelovanja med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem ali pristojnimi organi določiti druga sredstva za preverjanje skladnosti z navedeno določbo.

Poleg tega lahko osebo, ki jo je treba zaslišati, o tem, da je pridobivanje dokazov prostovoljno, obvestita neposredno malteško sodišče oziroma sodni pomočnik, če sta bila imenovana za sodelovanje pri zaslišanju v skladu s členom 19(4) uredbe o pridobivanju dokazov.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

V primeru zaprosila, vloženega v skladu s členi 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov, zaprošeno sodišče ugotovi identiteto osebe, ki jo je treba zaslišati, in jo po potrebi preveri na podlagi osebne izkaznice ali potnega lista te osebe. V praksi se pogosto zgodi, da se od priče najprej zahteva, naj pod prisego pove svoje ime.

V primeru zaprosila, vloženega v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, mora identiteto osebe, ki jo je treba zaslišati, preveriti sodišče, ki je zaprosilo.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

V skladu z nacionalnim pravom prisego pred pričanjem praviloma ureja zakonik o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 zakonodaje Malte). Priča rimskokatoliške veroizpovedi priseže v skladu z običajem oseb iste veroizpovedi; priča, ki ni rimskokatoliške veroizpovedi, priseže na način, za katerega meni, da je za njeno vest najbolj zavezujoč. Priče prisežejo, da bodo govorile resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico.

Vendar pa nacionalne zahteve glede priseganja, ki bi se uporabljale v primerih neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členi 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov, niso določene. Sodišče, ki je zaprosilo, mora prisego zagotoviti v skladu z zakonodajo države članice sodišča, ki je zaprosilo.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zadevna kontaktna oseba je:

Nathalie Cutajar, višja sodna uradnica

Kontakt: +356 25902346

nathalie.cutajar@courtservices.mt

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pred datumom zaslišanja mora sodišče, ki je zaprosilo, zagotoviti naslednje informacije:

1. časovni pas;
2. podatke o dogovoru za preskus (datum in čas);
3. fiksni IP-naslov;
4. kontaktne podatke tehnika.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V nizozemskem civilnem procesnem pravu ni splošnih predpisov v zvezi s tem. Vendar uporaba videokonference ni izključena, tako da je v teh zadevah mogoča v skladu z zakonom.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Če je oseba na podlagi civilnega procesnega prava lahko zaslišana, je to načeloma mogoče tudi prek videokonference. Civilno procesno pravo ne vsebuje posebnih določb.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Pravil o posebnih omejitvah ni. Uporabljajo se nacionalna pravila civilnega postopka.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Za zaslišanje prek videokonference se posebna pravila ne uporabljajo. Uporabljajo se nacionalna pravila civilnega postopka. Velja pravilo, da morajo biti osebe zaslišane na sodišču. Izjeme so mogoče, če je priča bolna ali iz drugih razlogov ne more priti na sodišče (člen 175 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Če nizozemsko sodišče pričo zasliši prek videokonference, se tako zaslišanje šteje za enakovredno neposrednemu prenosu običajnega zaslišanja. V skladu z zakonom preiskovalni sodnik naredi sodni prepis zaslišanj prič. Enaka pravila veljajo za zaslišanja prek videokonference, za katera je zato prav tako potreben sodni prepis. Pravo ne prepoveduje, da se poleg sodnega prepisa posname slika ali zvok, vendar se ta posnetek ne sme enačiti s sodnim prepisom.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če je zaprošeno sodišče na Nizozemskem, zaslišanje poteka v nizozemščini. V zvezi s tem ni posebnih pravil. Nizozemska izvedbena zakonodaja pristojnemu organu dopušča, da določi pogoje za neposredno pridobivanje dokazov, ki se mu zdijo koristni ali nujni zaradi pravilnega poteka postopka.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Nizozemsko civilno procesno pravo ne določa posebne ureditve za tolmače. V civilnih zadevah na Nizozemskem morajo stranke načeloma zagotoviti svoje tolmače.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu z nizozemsko izvedbeno zakonodajo lahko zaprošeno sodišče določi, katera od strank je odgovorna za sodne pozive na podlagi zahteve za pridobitev dokazov.

Sodne pozive, ki jih ne opravi ena od strank, prevzame sodni tajnik zaprošenega sodišča. V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom je treba priče pozvati na sodišče vsaj en teden (v skladu s prihodnjim pravom vsaj deset dni) pred zaslišanjem.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroškov posebne oblike zaslišanja in komunikacijske tehnologije ne nosijo stranke. Ti stroški se v skladu z nizozemskim pravom ne prenesejo. Krije jih država, od katere je mogoče povračilo zahtevati v skladu s členoma 18(2) in 10(4) Uredbe (ES) št. 1206/2001.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Člen 17(2) Uredbe (ES) št. 1206/2001 določa, da kadar neposredno pridobivanje dokazov vključuje zaslišanje osebe, sodišče, ki je zaprosilo, to osebo obvesti, da je njeno sodelovanje pri zaslišanju prostovoljno. Drugih zahtev ni.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom mora istovetnost preveriti sodnik (člen 177 zakonika o civilnem postopku).

Sodnik prosi priče, naj navedejo svoj priimek, ime, starost, poklic in kraj prebivanja. Povpraša jih tudi o morebitnem razmerju s strankami (krvno sorodstvo ali svaštvo, zaposlitveno razmerje).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom se prisega ali izjava pred sodnikom da pred zaslišanjem. Priča navede, da bo med pričanjem govorila resnico in nič drugega kot resnico. Priče, ki namerno ne govorijo resnice, zagrešijo krivo izpovedbo. Neposredno pridobivanje dokazov se izvede v skladu s pravom države, ki je zaprosila.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Mednarodno zaprosilo za pravno pomoč, pri kateri se uporabi videokonferenca, se ureja pri podpornem osebju IKT nizozemskih sodnih organov (SPIRIT). To poskrbi za tehnično in logistično ureditev.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Te informacije bo lahko zahteval pristojni organ.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Avstrija

Na vseh krajih, kjer je videokonferenčna oprema, ki je v lasti ministrstva za pravosodje, je en uslužbenec pristojen za skrb zanjo. Ta oseba lahko upravlja videokonferenčno opremo in izvaja manjše prilagoditve nastavitev. Vsa videokonferenčna oprema je povezana s centralno enoto v oddelku za informacijsko tehnologijo na zveznem ministrstvu za pravosodje (Bundesministerium für Justiz – BMJ). Od tam lahko administratorji IT nastavljajo videokonferenčne sisteme po vsej Avstriji.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V Avstriji sta mogoči in dovoljeni obe vrsti pridobivanja dokazov prek videokonference. V avstrijskem civilnem procesnem pravu so pravdni postopki urejeni z zakonom o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO), nepravdni postopki pa z zakonom o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG). Določbe v zvezi s pridobivanjem dokazov so vključene v ZPO (členi 266 do 389) in AußStrG (členi 16, 20 in 31 do 35, z delnim sklicevanjem na ZPO) ter v posamezne določbe, s katerimi so urejene posebne vrste postopkov, kot je člen 85 o dolžnosti sodelovanja v postopku ugotavljanja očetovstva. Ustrezni nacionalni postopki in pravna pravila so podrobno opisani v odgovorih na naslednja vprašanja in informativnem listu „Pridobivanje dokazov – Avstrija“.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se lahko videokonferenca uporabi za pridobivanje dokazov, torej tudi za zaslišanje strank in prič ter za pričanje izvedencev.

Člen 3 prvega zveznega zakona o spremljevalnih ukrepih zaradi COVID-19 v pravosodju (1. COVID-19-Justiz-Begleitgesetz) (Zvezni uradni list (BGBl.) I 16/2020, kot je bil spremenjen z BGBl. I 224/2022) v civilnem postopku prvič omogoča, da se ustne obravnave in zaslišanja izvedejo brez fizične navzočnosti strank ali njihovih zastopnikov z uporabo ustrezne komunikacijske tehnologije za prenos zvoka in slike, če se stranke s tem strinjajo. Ta določba omogoča tudi, da se taka tehnologija uporabi za pridobivanje dokazov med ustnimi obravnavami ali zunaj njih, tudi če pogoji iz člena 277 ZPO niso izpolnjeni, in za to, da se osebam, ki bi se morale udeležiti obravnave, omogoči, da sodelujejo na njej.

Ta določba je bila uvedena v odziv na pandemijo, njen cilj pa je bil, da se na ustnih obravnavah medosebni stiki zmanjšajo samo na nujno potrebne in preprečijo neposredni stiki med osebami, ki se drugače ne bi srečale.

Prvi zvezni zakon o spremljevalnih ukrepih zaradi COVID-19 v pravosodju (BGBl. I 16/2020, kot je bil spremenjen z BGBl. I 224/2022) je prenehal veljati 30. junija 2023.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se videokonferenca lahko uporabi za pridobivanje dokazov. Vendar lahko njeno uporabo preprečujejo dejanske ovire, na primer pri pridobivanju dokazov z listinami ali ogledom.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Vsaka oseba lahko prejme vabilo sodišča, ki je pristojno na območju njenega prebivališča in na katerem se opravi zaslišanje prek videokonference. V Avstriji so vsa sodišča, državna tožilstva in zapori opremljeni z vsaj enim videokonferenčnim sistemom.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Avstrijsko pravo ne vsebuje splošnih določb o varstvu podatkov pri snemanju zaslišanj v civilnih zadevah, ki potekajo prek videokonference, zato je za snemanje potrebno soglasje vseh oseb, vključenih v videokonferenco. To se nanaša na posredno pridobivanje dokazov, ki ga je treba na podlagi člena 12(2) Uredbe (EU) 2020/1783 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Uredba) opraviti v skladu s pravom zaprošene države.

Vendar je treba zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov izvršiti v skladu s pravom države, ki je zaprosila (člen 19(8) Uredbe). Če je v navedenem pravu predvideno snemanje videokonferenc brez soglasja zadevnih oseb, je to dopustno tudi s stališča Avstrije.

Načeloma je mogoče zaslišanja, ki potekajo prek videokonference, snemati z vsemi videokonferenčnimi sistemi. Na krajih, kjer se sodni postopki običajno snemajo (na številnih kazenskih sodiščih), se lahko obstoječa tehnična oprema uporabi za snemanje zaslišanja, ki poteka prek videokonference. S preprosto namestitvijo ustreznega nosilca posnetkov se lahko zaslišanje snema tudi na vseh drugih krajih.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Na podlagi člena 12(2) Uredbe je treba dokaze pridobivati v skladu s pravom zaprošene države. Zaslišanje mora torej potekati v nemškem jeziku (na nekaterih avstrijskih sodiščih je dovoljena tudi uporaba hrvaškega, slovenskega ali madžarskega jezika). Sodišče, ki je zaprosilo, lahko v okviru posebnega postopka za izvršitev zaprosila za pridobivanje dokazov zaprosi za uporabo svojega uradnega jezika (ali katerega koli drugega jezika). Vendar lahko zaprošeno sodišče to zavrne, na primer če to zaradi večjih praktičnih težav ni mogoče (člen 12(3) Uredbe).

(b) Na podlagi člena 19(8) Uredbe mora sodišče, ki je zaprosilo, neposredno pridobivanje dokazov opraviti v skladu s pravom svoje države članice, torej v enem od uradnih jezikov, ki jih dopušča navedeno pravo. Vendar lahko Avstrija kot zaprošena država članica na podlagi člena 19(4) kot pogoj za pridobivanje dokazov določi uporabo svojega jezika.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Pri posrednem pridobivanju dokazov je ne glede na morebitno povračilo v skladu s členom 22(2) Uredbe za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno zaprošeno sodišče. Vendar morata zadevni sodišči (tako kot na drugih področjih) konstruktivno sodelovati.

Pri neposrednem pridobivanju dokazov na podlagi člena 20 Uredbe je za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo. Vendar člen 20(2) določa obveznost zaprošene države članice, da zagotovi pomoč.

Odločitev, iz katere države morajo biti tolmači in kje bodo prisotni, je treba sprejeti na podlagi tega, kaj je primerno v posamezni zadevi.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Oseba se na zaslišanje, ki poteka prek videokonference v Avstriji, povabi enako in ob upoštevanju enakih rokov za obvestilo, kot če bi bila pozvana na sodišče, ki obravnava zadevo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Pri uporabi videokonference prek internetnega protokola (IP) stroški ne nastanejo. Pri videokonferenci prek povezave ISDN klicateljem nastanejo enaki stroški kot pri telefonskem klicu. Ti stroški se razlikujejo glede na kraj klicane naprave.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Za to je najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo, ki mora upoštevati člen 19(2) Uredbe in ki praviloma sámo povabi zadevne osebe k udeležbi na videokonferenci. Če avstrijski osrednji organ ali avstrijsko sodišče med pripravo ali neposrednim pridobivanjem dokazov opazi, da bi bil lahko kršen člen 19(2) Uredbe, mora v sodelovanju s sodiščem, ki je zaprosilo, ustrezno zagotoviti upoštevanje te določbe. Uslužbenci na avstrijskih sodiščih so usposobljeni za uporabo Uredbe (EU) 2020/1783, prek intraneta ministrstva za pravosodje pa imajo tudi dostop do evropskega „Priročnika o uporabi videokonferenc v čezmejnih sodnih postopkih“.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Istovetnost osebe se preveri na podlagi dokumenta s fotografijo. Istovetnost osebe se preverja tudi v okviru zaslišanja (člen 340(1) ZPO).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Določbe o izrekanju prisege za stranke so vključene v člena 377 in 379 ZPO, za priče pa v člene 336 do 338 ZPO.

Obveznost prisege velja za stranke in priče. Medtem ko strank ni mogoče pravno prisiliti k prisegi, so lahko priče kaznovane, če jo neupravičeno odklonijo (člena 325 in 326 ZPO; kazni so enake kot za odklonitev pričanja in vključujejo globe ali do šesttedensko zaporno kazen).

V skladu s členom 288(2) kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch – StGB) se kriva izpovedba ali kriva potrditev pod prisego ali sicer kriva prisega, določena v ustrezni zakonodaji, kaznuje z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let.

Kriva izpovedba stranke v postopku, ki ni prisegla, se ne šteje za kaznivo dejanje. Vendar pa se lahko priča, ki ni prisegla, v primeru krive izpovedbe kaznuje z zaporno kaznijo do treh let (člen 288(1) StGB).

V skladu s členom XL uvodnega zakona k zakonu o civilnem postopku (Einführungsgesetz zur Zivilprozessordnung – EGZPO) je treba upoštevati določbe zakona z dne 3. maja 1868, Cesarski uradni list (RGBl.) št. 33 (Besedilo prisege in druge formalnosti) (glej https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18680004&seite=00000067).

V skladu s členoma 336(1) in 377(1) ZPO osebe, ki so že bile obsojene zaradi krive izpovedbe, ali ki še niso dopolnile 14 let, ali ki zaradi nezrelosti ali motnje v duševnem razvoju ne razumejo zadostno narave in pomena prisege, ne morejo priseči in jih torej ni mogoče zapriseči.

Uporaba zgoraj navedenih določb v zvezi z zaslišanjem priče ali stranke pod prisego je izključena v zadevah na podlagi zakona o nepravdnem postopku (člen 35 AußStrG).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Na vseh krajih, kjer je videokonferenčna oprema, ki je v lasti ministrstva za pravosodje, je en uslužbenec pristojen za skrb zanjo. Ta oseba zna upravljati videokonferenčno opremo in opraviti manjše prilagoditve nastavitev. Vsa videokonferenčna oprema je povezana s centralno enoto v oddelku za informacijsko tehnologijo na zveznem ministrstvu za pravosodje. Od tam lahko administratorji IT nastavljajo videokonferenčne sisteme po vsej Avstriji.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Od sodišča, ki je zaprosilo, se zahtevajo naslednji podatki:

• naslov IP in/ali številka ISDN s klicno številko države;
• ime, telefonska številka in e-naslov uslužbenca pri sodišču, ki je zaprosilo, ki je odgovoren za tehnične vidike opreme za komuniciranje na daljavo.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu s členi 12 do 14 in 19 do 21 Uredbe (ES) št. 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) se na Poljskem dokazi lahko pridobijo z videokonferenco. Videokonference ureja zakon o civilnem postopku (ZCP), zlasti člena 151(2) in 235(2) ZCP, ter uredba ministra za pravosodje z dne 11. marca 2024 o vrstah tehnične opreme in virov, ki se v stavbah sodišč uporabljajo za pridobivanje dokazov v civilnih postopkih v obravnavah na daljavo, o metodah uporabe teh vrst tehnične opreme in virov ter o metodah hranjenja, reproduciranja in kopiranja evidenc, pridobljenih med pridobivanjem dokazov (Uradni list 2024, točka 357), pa tudi uradno obvestilo ministra za pravosodje z dne 5. marca 2024 o tehničnih standardih za zahteve programske in strojne opreme, potrebne za sodelovanje v zaslišanjih na daljavo (Uradni list, Ministrstvo za pravosodje 2024, točka 82).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Poljsko pravo ne določa takih omejitev. Prek videokonference so lahko zaslišani izvedenci, stranke in priče.

Sodišče, ki odloča o zadevi, lahko odredi, da se dokazi pridobijo na daljavo v okviru obravnave na daljavo, razen če to izključuje narava dokazov (člen 235(2) zakonika o civilnem postopku).

Stranka lahko ugovarja temu, da bi se priča zaslišala na daljavo zunaj sodne dvorane, vendar najpozneje v sedmih dneh po tem, ko je bila obveščena o nameravanem pridobivanju dokazov na ta način. Če je ugovor uspešno vložen, sodišče pričo pozove, da se osebno zglasi v sodni dvorani (člen 263(1) zakonika o civilnem postopku).

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Poljsko pravo ne določa posebnih pravil glede omejitve vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference, postavlja pa pogoj, da narava dokazov temu ne nasprotuje (člen 235(2) ZCP). V praksi se lahko pridobivanje nekaterih dokazov prek videokonference (npr. dokazov na podlagi vizualnega pregleda) izkaže za nemogoče ali precej težavno. Končna presoja je prepuščena sodišču.

Predsedujoči sodnik lahko odredi javno obravnavo z uporabo tehničnih sredstev, ki omogočajo, da se opravi na daljavo (obravnava na daljavo), če to ni v nasprotju z naravo dejavnosti, ki jih je treba opraviti pri obravnavi, in če izvedba obravnave na daljavo zagotavlja popolno varstvo procesnih pravic strank in pravilen potek postopka. V tem primeru so sodniki in uradnik za snemanje prisotni v sodni dvorani, drugim osebam, ki so navzoče na obravnavi, pa ni treba, da so navzoče v prostorih sodišča. Posnetek podobe in zvoka postopkovnih dejavnosti, ki potekajo v sodni dvorani, se pošlje v kraj, kjer se nahajajo udeleženci obravnave, ki so izjavili, da nameravajo sodelovati na daljavo, in s kraja, kjer se ti udeleženci nahajajo, v stavbo sodišča, ki vodi postopek (člen 151(2) zakonika o civilnem postopku).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Če zaslišanje poteka prek videokonference, so lahko zaslišana oseba in druge stranke v postopku, ki niso v sodni dvorani, navzoče v prostorih drugega sodišča ali na drugem kraju.

Oseba, ki se udeleži obravnave na daljavo zunaj prostorov sodišča, mora sodišče obvestiti o kraju, kjer se nahaja, in storiti vse, kar je v njeni moči, da zagotovi, da so pogoji v kraju njenega prebivališča združljivi z dostojanstvom sodišča in da ji ne preprečujejo izvajanja procesnih dejanj, pri katerih sodeluje. Če se informacija zavrne ali če ravnanje te osebe vzbuja utemeljene dvome o pravilnem poteku procesnih dejanj, pri katerih sodeluje na daljavo, lahko sodišče to osebo pozove, da se osebno zglasi v sodni dvorani.

Na zahtevo predsedujočega sodnika mora oseba, ki se udeleži obravnave na daljavo, navesti informacije o kraju, kjer je navzoča, in o osebah, ki jih spremljajo.

Če je bila osebi odvzeta prostost, v postopku sodelujejo tudi predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, morebitni zastopnik osebe in tolmač (če je imenovan).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Praviloma se zapisnik seje pripravi z uporabo naprav za snemanje zvoka ali slike in zvoka. V tem primeru sodišče po uradni dolžnosti tudi posname zaslišanje prek videokonference. Če pa se zapisnik seje pripravi le pisno (npr. če v sodni dvorani ni ustreznih zmogljivosti), se seje, vključno s tistimi, ki potekajo prek videokonference, ne snemajo, postopek pa se zabeleži v zapisniku. V tem primeru pa lahko stranka snema sejo z napravo za snemanje zvoka (npr. mobilnim telefonom s funkcijo diktafona). Soglasje sodišča ni potrebno, stranka mora le obvestiti sodišče, da namerava snemati zvok.

Posnetek podobe in zvoka postopkovnih dejavnosti, ki potekajo v sodni dvorani, se pošlje v kraj, kjer se nahajajo udeleženci obravnave, ki so izjavili, da nameravajo sodelovati na daljavo, in s kraja, kjer se ti udeleženci nahajajo, v stavbo sodišča, ki vodi postopek.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) V primeru razgovora v skladu s členi 12–14 razgovor praviloma poteka v poljščini. Poljsko pravo ne določa možnosti, da bi zaslišanja pred poljskim sodiščem potekala v jeziku, ki ni poljščina.

(b) V primeru neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členi 19–21 jezik, v katerem poteka zaslišanje, določi sodišče, ki ga je zahtevalo. Vendar lahko poljski osrednji organ v skladu s členom 19(4) Uredbe 2020/1783 določi pogoj, da zaslišanje poteka v poljščini ali da se zagotovi prevod v poljščino. To velja zlasti za primer iz člena 19(4)(2) Uredbe, tj. kadar poljsko sodišče sodeluje pri neposrednem pridobivanju dokazov.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

V primeru zaslišanja v skladu s členi 12 do 14 tolmača zagotovi poljsko sodišče kot zaprošeno sodišče. V pravilih ni določeno, kje naj bi se tolmač nahajal, razen če je osebi, ki potrebuje tolmača, odvzeta prostost (glej točko 4 zgoraj).

Če gre za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členi 19 do 21 Uredbe, tolmača zagotovi sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo. Sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, odloči tudi, kje se bo tolmač nahajal v času zaslišanja. V skladu s členom 19(4) Uredbe 2020/1783 lahko poljski osrednji organ določi pogoj, da se tolmač nahaja na določenem kraju.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

(a) V primeru ustne obravnave v skladu s členi 12 do 14 poljsko sodišče kot zaprošeno sodišče osebo, ki bo zaslišana, obvesti o datumu in kraju zaslišanja z vročitvijo sodnega poziva v skladu s poljskim pravom (zlasti členi 131 do 147 zakonika o civilnem postopku), v praksi najpogosteje s priporočeno pošto. Poziv je treba poslati najpozneje sedem dni pred predvidenim datumom seje. Izjemoma se lahko to obdobje skrajša na tri dni (člen 149 zakonika o civilnem postopku). V praksi to pomeni, da je treba datum zaslišanja določiti približno en mesec vnaprej. Sodišče lahko osebo obvesti tudi na drug način, ki se mu zdi najprimernejši (npr. po telefonu ali e-pošti), če meni, da je to potrebno za pospešitev obravnave zadeve. V skladu s členom 149¹ zakonika o civilnem postopku lahko sodišče povabi stranke, priče, izvedence ali druge osebe na način, ki se mu zdi najprimernejši, če meni, da je to potrebno za pospešitev obravnave zadeve. Tako izvedeni poziv ima učinke, določene v zakoniku, če je jasno, da je bil naslovnik o njem obveščen v rokih, določenih v členu 149(2). Te določbe omogočajo vročanje sodnih pozivov, ki ni način vročanja sodnih pozivov iz členov 131–147 ZCP. Vendar teh drugih metod ne določajo. To pomeni, da lahko sodišče razen zakonsko določenih načinov pozivanja uporabi vsa možna sredstva pozivanja, kot so klic po telefonu (vključno s sporočilom SMS), faks, e-pošta in drugo.

(b) V primeru neposrednega pridobivanja dokazov na podlagi členov 19 do 21 je za obvestilo o datumu in kraju zaslišanja pristojno sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri čemer v zvezi s tem uporablja svoje pravo. Če bo za organizacijo zaslišanja treba sodelovati s poljskim sodiščem (npr. za zagotovitev udeležbe sodišča na zaslišanju ali celo za zagotovitev prostorov in zmogljivosti, potrebnih za videokonferenco), mora sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri določanju datuma zaslišanja upoštevati razpoložljivost opreme in osebja na poljski strani. Ta razpoložljivost je zelo različna, tako da je potrebna določitev za vsak primer posebej.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Poljska sodišča v skladu s pravili iz člena 22 Uredbe 2020/1783 zahtevajo povračilo stroškov iz Uredbe in predplačilo za stroške izvedenskega mnenja. Druge stroške, povezane z uporabo videokonference, krije Poljska.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, mora osebo, s katero je treba opraviti razgovor, obvestiti, da se razgovor lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov. Kadar poljsko sodišče sodeluje pri neposrednem pridobivanju dokazov, lahko zahteva zagotovilo, da razgovor poteka prostovoljno (člen 19(2) in člen 19(4) Uredbe 2020/1783).

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče preveri istovetnost osebe na podlagi dokumenta, ki izkazuje njeno istovetnost ali njeno istovetnost in državljanstvo. Torej velja, da je za poljskega državljana potrebna osebna izkaznica ali potni list, za tujega državljana pa potni list, potovalni dokument ali drug veljaven dokument, ki izkazuje njegovo istovetnost ali njegovo istovetnost in državljanstvo. Zaslišanje priče se tudi začne z vprašanji o njeni osebi in razmerju s strankami. Enake zahteve se smiselno uporabljajo za osebe, ki se udeležijo obravnave, ki poteka z uporabo tehničnih sredstev, s pomočjo katerih se obravnava izvede ob uporabi komunikacije na daljavo zunaj prostorov sodišča.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Če sodišče, ki je zaslišanje zahtevalo, pri razgovoru na podlagi členov 19 in 21 poljski osrednji organ obvesti, da namerava pričo zaslišati pod prisego, lahko osrednji organ zahteva besedilo prisege. Če je prisega v nasprotju s temeljnimi načeli poljskega prava, lahko osrednji organ zavrne soglasje k razgovoru ali zahteva, da se uporabi besedilo prisege iz poljskega prava.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Če videokonferenca poteka v prostorih poljskega sodišča, poljskega zavoda za prestajanje kazni zapora ali poljskega objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, te ustanove zagotovijo specializirane storitve videokonference. Kontaktni podatki odgovorne osebe se sporočijo sodišču, ki je zaslišanje zahtevalo, v okviru tehničnega dogovora pred videokonferenco.

Predsedujoči sodnik lahko odredi, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, sodeluje pri postopkovnih dejavnostih le v okviru obravnave na daljavo. V takem primeru v obravnavi na daljavo sodelujejo tudi predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali objekta za pridržanje v predkazenskem postopku, morebitni zastopnik osebe in tolmač (če je imenovan). Ta določba se smiselno uporablja za osebe, ki so podvržene terapevtskim postopkom, na podlagi ločenih določb (člen 151(4) zakonika o civilnem postopku).

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Take informacije se na podlagi poljskega prava na splošno ne zahtevajo. Če so kljub temu potrebne dodatne informacije (npr. o tehničnih dogovorih s poljskim sodiščem), morajo biti te informacije napisane v poljščini ali jim mora biti priložen prevod v poljščino. Obravnave po videokonferenci (obravnave na daljavo) so dovoljene, če to ni v nasprotju z naravo dejavnosti, ki jih je treba opraviti na obravnavi, in če izvedba obravnave na daljavo zagotavlja popolno varstvo procesnih pravic strank in pravilen potek postopka. V tem primeru so sodniki in uradnik za snemanje prisotni v sodni dvorani, drugim osebam, ki so navzoče na obravnavi, pa ni treba, da so navzoče v prostorih sodišča.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Čeprav slovaško pravo ne vsebuje posebnih pravil, ki bi dovoljevala pridobivanje dokazov s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, pa tudi ne vsebuje določb, ki bi to preprečevale. V skladu s postopkovnimi pravili sodišča pridobivajo dokaze na obravnavi in tudi zunaj nje, kadar je to izvedljivo (člen 188 zakonika o pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok)). Sodišče lahko s soglasjem strank izvede obravnavo prek videokonference ali druge komunikacijske tehnologije (člen 175 zakonika o pravdnem postopku). Stranke imajo načeloma pravico biti navzoče pri pridobivanju dokazov.

Posebni postopki za pridobivanje dokazov prek videokonference (razen zgoraj navedenih) ne obstajajo. Uporabljajo se torej samo uredba o pridobivanju dokazov (Nariadenie o výkone dôkazu), zakonik o pravdnem postopku in poslovnik za sodišča (Spravovací a kancelársky poriadok pre súdy) (v letu 2015 odlok slovaškega ministrstva za pravosodje št. 543 z dne 11. novembra 2005 o poslovniku za okrožna sodišča (okresné súdy), območna sodišča (krajské súdy), posebno sodišče (Špeciálny súd) in vojaška sodišča (vojenské súdy)).

Vsa druga vprašanja je treba reševati z dogovorom med zadevnima sodiščema ob pomoči Evropske pravosodne mreže.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V slovaškem pravu ni omejitev glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference. V skladu s členom 187 zakonika o pravdnem postopku se lahko kot dokaz uporabi vse, kar prispeva k ustrezni pojasnitvi zadeve in kar je bilo pridobljeno na zakonit način. Zlasti se lahko zaslišijo stranke, priče in izvedenci.

V skladu s členom 203 zakonika o pravdnem postopku je treba pri pridobivanju dokazov upoštevati obveznost varovanja zaupnih informacij.

V skladu s členom 38 zakonika o pravdnem postopku velja, da če je stranka mladoletni otrok, sodišče upošteva njegovo mnenje. Mnenje mladoletnega otroka sodišče ugotovi prek njegovega pravnega zastopnika ali pristojnega organa za socialno zaščito otrok in socialno skrbništvo ali z zaslišanjem mladoletnega otroka, tudi v odsotnosti njegovih staršev. Posebne omejitve so seveda odvisne od otrokove starosti in načina, ki ga sodišče izbere za zaslišanje.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni, razen tistih, ki so povezane s samo naravo dokazov (dejstvom, da prek videokonference ni mogoče preiskati prostorov, itd.).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobivajo na obravnavi (člen 188 zakonika o pravdnem postopku), obravnave pa običajno potekajo na sodišču (člen 25 v povezavi s členom 35 poslovnika za sodišča). Iz tehničnih razlogov bi bilo zaslišanje drugje težko opraviti.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Videokonferenčna oprema omogoča tudi snemanje videokonferenc. Vendar se lahko v skladu s členom 175 zakonika o pravdnem postopku ustna obravnava prek videokonference izvede le s soglasjem strank. Tak zvočni posnetek se shrani na nosilcu podatkov, ki je del spisa v zadevi.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

To vprašanje ni urejeno posebej v zvezi s pridobivanjem dokazov v tujini ali prek videokonference. V skladu s splošnimi pravili za obravnave na podlagi členov 12 do 14 obravnave na slovaških sodiščih vedno potekajo v uradnem jeziku, po potrebi pa se zagotovijo tolmači.

Če sodišče dokaze pridobiva neposredno v skladu s členoma 19 in 20, to opravlja v svojem jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Če obravnava poteka prek videokonference v skladu s členi 12 do 14 in če obstaja potreba po tolmačenju (npr. sodišče zasliši Francoza, ki živi v Slovaški republiki), slovaško sodišče zagotovi tolmača, od sodišča, ki je zaprosilo, pa v skladu s členom 22(2) Uredbe zahteva povračilo stroškov. Če videokonferenca poteka v skladu s členom 19, se osrednji organ s sodiščem, ki je zaprosilo, dogovori o pogojih in predlaga, da sodišče, ki je zaprosilo, po potrebi zagotovi tolmača. Tolmači, ki prebivajo na Slovaškem, so navedeni na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tema vprašanjema. Uporabljajo se splošna pravila o vodenju obravnav ter vabilih pričam in strankam. Sodišče običajno pridobi dokaze na obravnavi (člen 188 zakonika o pravdnem postopku), vabilo na zaslišanje pa mora biti vročeno dovolj zgodaj za zagotovitev zakonsko določenega roka za pripravo na sodno obravnavo. Člen 46(3) poslovnika za sodišča ureja zahteve glede vabil. Vabilo na zaslišanje mora biti vročeno „praviloma vsaj pet dni pred datumom naroka za obravnavo“ (člen 178(2) zakonika o pravdnem postopku).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Slovaška sodišča ne zaračunavajo stroškov za uporabo videokonference.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Praviloma mora sodišče na začetku zaslišanja osebo seznaniti z njenimi postopkovnimi pravicami in obveznostmi, razen če osebo zastopa odvetnik ali če je pravdna stranka država, državni organ ali pravna oseba, ki jo zastopa oseba s pravno izobrazbo (člen 160 zakonika o pravdnem postopku).

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem glede videokonferenc. Posebni postopek se določi na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema. Očitno se uporabljajo splošne določbe o preverjanju istovetnosti osebe, ki bo zaslišana (člen 200 zakonika o pravdnem postopku). [Sodišče] preveri podatke z osebne izkaznice ali potnega lista. Na začetku zaslišanja ugotoviti istovetnost priče in vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno verodostojnost (družinska razmerja itd.).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Slovaško pravo vsebuje posebne določbe v zvezi s tem vprašanjem samo v kazenskih postopkih, v civilnih postopkih pa ne.

Vendar v skladu s členom 196(2) zakonika o pravdnem postopku sodišča na začetku vsakega zaslišanja priče poučijo o pomenu njihovih izjav ter njihovih pravicah in obveznostih (da morajo govoriti resnico in da ne smejo ničesar zamolčati) ter kazenskih posledicah krive izpovedbe.

Če sodišče, ki je zaprosilo, zahteva zaslišanje priče, izvedenca ali udeleženca pod prisego v skladu s svojim pravom, se ne šteje, da je to v nasprotju s slovaškim javnim redom (ordre public). Besedilo prisege je na voljo v zakonu o mednarodnem zasebnem in procesnem pravu (člen 58b zakona št. 97/1963).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Vsa slovaška sodišča imajo administratorja, na katerega se je mogoče obrniti za načrtovanje preizkusa videopovezave, datuma zaslišanja itd. Administrator je usposobljen za upravljanje videokonferenčne opreme. V primeru težav se lahko obrne na tehnika sodišča in poskrbi, da je tehnik navzoč na dan zaslišanja.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevajo se tehnične informacije, potrebne za vzpostavitev povezave z opremo sodišča, ki je zaprosilo, in po potrebi informacije v zvezi s tolmačem.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Oba postopka sta mogoča. V vsakem zaprosilu mora biti jasno navedeno, na kateri postopek se sklicuje sodišče, ki je zaprosilo.

Pri zaprosilu na podlagi členov 12 do 14 Uredbe se za zaslišanje uporabljajo določbe zakonika o sodnem postopku v zvezi s pridobivanjem dokazov.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V civilnih in gospodarskih zadevah ni takih omejitev. Priče, izvedenci in stranke se lahko zaslišijo prek videokonference.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ne.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Čeprav snemanje zaslišanja prek videokonference ni prepovedano, potrebna oprema ni na voljo na vseh sodiščih. O tem bi se bilo treba posebej pozanimati ob vložitvi zaprosila.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Pri zaprosilu na podlagi členov 12 do 14 zaslišanje poteka v finščini ali švedščini. V primeru neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členi 19 do 21 sodišče, ki je zaprosilo, odloči o jeziku, ki se uporabi.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

Pri zaprosilu na podlagi členov 12 do 14 se lahko sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče dogovorita o organizaciji in napotitvi tolmačev. Kadar je zaprosilo vloženo v skladu s členi 19 do 21, je za zaposlitev in napotitev tolmačev pristojno sodišče, ki je zaprosilo.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Pri zaprosilih na podlagi členov 12 do 14 mora zaprošeno sodišče poslati pisno vabilo na obravnavo. Priporočeno je, da se med datumom uradnega obvestila in datumom obravnave zagotovi obdobje vsaj dveh do treh tednov. Pri zaprosilu na podlagi členov 19 do 21 je za vročitev in priprave pristojno sodišče, ki je zaprosilo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Kadar je oseba zaslišana na sodišču z videokonferenčno opremo v skladu s členi 12 do 14 Uredbe, z uporabo te opreme praviloma ne nastanejo posebni stroški. Kadar je oseba zaslišana zunaj sodišča v skladu s členi 19 do 21, mora stroške videokonference kriti sodišče, ki je zaprosilo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

V skladu s členom 19(2) mora sodišče, ki je zaprosilo, obvestiti zadevno osebo, da je zaslišanje prostovoljno.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Pri zaprosilu v skladu s členi 12 do 14 mora zaprošeno sodišče ugotoviti istovetnost osebe, ki jo je treba zaslišati, in jo po potrebi preveriti na podlagi njenega osebnega dokumenta ali potnega lista. Pri zaprosilu v skladu s členi 19 do 21 mora istovetnost osebe, ki bo zaslišana, preveriti sodišče, ki je zaprosilo.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členi 19 do 21 ni nobenih posebnih zahtev glede izrekanja prisege. Prisega se izreče v skladu z zakonodajo sodišča, ki izvaja zaslišanje prič.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zaprošeno sodišče mora v ta namen navesti kontaktno osebo.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

– Sodišče, ki je zaprosilo, bi moralo navesti kontaktno osebo za tehnična vprašanja in posebna (pravna) vprašanja.

– V zaprosilu morajo biti navedeni kontaktni podatki (elektronska pošta in/ali telefonska številka) kontaktne osebe, ki bo na voljo tudi med zaslišanjem, na primer v primeru težav z videopovezavo.

– Če sta državi v različnih časovnih pasovih, mora biti v zaprosilu navedeno, ali se navedeni čas zaslišanja nanaša na čas v državi prosilki ali zaprošeni državi.

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici.

Člen 5 zakona (2003:493) o uredbi EU v zvezi s pridobivanjem dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba o pridobivanju dokazov) določa, da morajo dokaze pridobiti okrožna sodišča in da je treba uporabljati določbe o pridobivanju dokazov iz zakonika o sodnem postopku (poglavje 35, členi 8 do 11, zakonika), če v uredbi ni drugače določeno.

Opozoriti je treba, da se v primerih, v katerih se uredba o pridobivanju dokazov ne uporablja, uporabljajo ustrezne določbe iz drugih aktov, na primer zakona (1946:816) o pridobivanju dokazov za tuje sodišče.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Prek videokonference je lahko zaslišana vsaka stranka, ki jo je treba zaslišati v zadevi.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni nobenih posebnih omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Pridobivanje dokazov izvajajo okrožna sodišča. Sicer pa ni nobenih posebnih omejitev.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, je dovoljeno in oprema je na voljo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Zaslišanje je treba izvesti v švedščini, vendar lahko sodišče uporabi tolmača.

(b) Odvisno od pravil države, ki je zaprosila.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti in kje morajo biti: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov?

(a) Za zaslišanja na Švedskem švedsko sodišče odloči o tem, ali se mora zaslišanja udeležiti tolmač in če je tako, kako.

(b) Sodišče, ki je zaprosilo, mora po potrebi zaprositi za pomoč pri iskanju tolmača iz vladnih uradov, ki so osrednji organ v skladu z uredbo o pridobivanju dokazov. Vladni uradi in sodišče, ki je zaprosilo, se lahko dogovorijo o tem, kako se mora tolmač udeležiti zaslišanja (člen 20(2) uredbe o pridobivanju dokazov).

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju: (a) za zaprosila na podlagi členov 12 do 14 uredbe o pridobivanju dokazov; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov? Koliko časa vnaprej je treba pri obeh možnostih določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

(a) Sodišče, ki izvršuje zaprosilo, izda vabilo osebi, ki jo je treba zaslišati. V vabilu se navede čas in kraj. Čeprav ni zakonskih zahtev glede tega, koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, je treba vabljenim osebam zagotoviti dovolj časa („razumen rok“), da se odzovejo vabilu.

(b) Odvisno od pravil države, ki je zaprosila.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora na zahtevo švedskega sodišča kriti stroške izvedencev in tolmačev, stroške, ki nastanejo zaradi izvršitve zaprosila v skladu s posebnim postopkom, ter stroške komunikacijske tehnologije, kot so videokonference in telekonference (glej člen 22(2) in člen 12(3) in (4) uredbe o pridobivanju dokazov).

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora obvestiti zadevno osebo, da mora sodelovanje pri pridobivanju dokazov v skladu s členom 19 uredbe o pridobivanju dokazov potekati prostovoljno.

11 Kakšen je postopek za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Ni posebej urejenega postopka za preverjanje istovetnosti v zvezi s tem.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in katere podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi členov 19 do 21 uredbe o pridobivanju dokazov potrebna prisega?

Praviloma se uporabljajo nacionalna pravila glede izrekanja prisege. Za uporabo člena 19 niso določeni nobeni posebni pogoji ali zahteve glede informacij.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Osebje, ki zna upravljati videokonferenčno opremo, je na voljo na vseh sodiščih.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Dodatni podatki se običajno ne zahtevajo.